Goran Dragić je proti Švedski, ki so jo Slovenci premagali s 84 : 81, odigral zadnjo reprezentančno tekmo.
Tudi ob slovesu je pokazal, zakaj je eden najboljših košarkarjev.
Gogiju ni bilo vse položeno v zibelko. Do velikih uspehov je prišel s trdim delom, a ostal je skromen fant, ki je vedno poudarjal, da je le Gogi iz Kosez.
Ravno tam, kjer je igral košarko z bratom Zoranom, se je vse začelo.
Prve prave korake je napravil v klubu Slovan.
Pri dvajsetih pa se je prvič podal v tujino, v Španijo. Trener ni dovolil, da igralci govorijo angleško, zato se je znašel v težki situaciji. Preskočil je tudi to oviro. Ob večerih je v roke jemal knjigo in se naučil španskega jezika.
Po vrnitvi v Olimpijo je navdušil poznavalce športa in svoje ime kmalu ponesel tudi v svet. V ligi NBA so se zanj prvi ogreli v ekipi Phoenix Suns.
Vse od takrat igra v najprestižnejši košarkarski ligi na svetu, redno pa je igral tudi za slovensko reprezentanco.
Zgodbo življenja je napisal leta 2017. Bil je kapetan reprezentance, ki je postala evropski prvak. Osvojil je tudi naslov najboljšega igralca prvenstva.
Takrat je sklenil, da za reprezentanco ne bo več igral, a skoraj pet let kasneje se je premislil.
Čeprav je trdil, da so tekme proti Italiji, Hrvaški in Švedski njegove zadnje, se zdi, da je zopet pustil malce priprta vrata za svojo vrnitev.
»Prav manjkalo mi je to, prisežem. Hvala vam za vse, res ne vem, kaj se bo zgodilo,« je dejal po zadnjem nastopu na Švedskem.

Morda bo na letošnjem evropskem košarkarskem prvenstvu le pomagal napisati še eno zlato zgodbo slovenske reprezentance.
Za razmislek
- Spremljaš košarkarske reprezentančne tekme?
- Ali se je težko boriti, če se zdi, da ne bo uspelo?
- Katere lastnosti so najpomembnejše za dobrega športnika?
