Olimpijske igre niso zgolj brezhibni nastopi, stotinke sekund, zmagovalni odri in medalje. To je tudi praznik poguma, čustev in vztrajnosti.
V Pekingu, kjer so slovenski tekmovalci osvojili sedem medalj, nas je morda najbolj ganila deskarka na snegu Gloria Kotnik.
V šestnajstletni karieri nikoli ni stala na zmagovalnem odru v svetovnem pokalu. Da bo šla v Peking, je izvedela le nekaj dni pred igrami.
Lansko sezono je izpustila, saj je postala mama. Spopadala se je tudi z izgorelostjo. Njeno telo je bilo tako utrujeno, da je morala za nekaj časa nehati trenirati.
Ko je osvojila bronasto medaljo, so jo preplavila čustva. Njeno iskreno veselje bi ogrelo še kamen, je zapisal eden od komentatorjev.
Toda svet športa je lahko tudi krut.
Petnajstletna ruska drsalka Kamila Valijeva je nastopila, čeprav je bila pred tem pozitivna na dopinškem testu.
To mnogim ni bilo všeč.
Med nastopom, ki bi ji lahko prinesel zlato medaljo, se je pod pritiskom nato zlomila.
Vsak otrok bi v takem trenutku potreboval objem in tolažbo. A njena trenerka jo je namesto tega okregala.
Trener je pomembna oseba v športnikovem življenju. Njegova naloga je, da ga spodbuja, ne ustrahuje.
Zaradi tega dogodka je zaskrbelo tudi predsednika mednarodnega olimpijskega komiteja Thomasa Bacha.
Ideja olimpizma namreč temelji na sodelovanju, združevanju v miru in tekmovanju za zdrav duh v zdravem telesu.
Zdravje šteje več kot medalja.
V Pekingu se še ne poslavljajo od športnikov. Od 4. do 13. marca se bodo na paraolimpijskih igrah pomerili športniki invalidi.
Slovenijo bo zastopal smučar Jernej Slivnik.
Slovarček
Doping je jemanje prepovedanih snovi, zaradi katerih je športnik boljši.
Za razmislek
- Kdo so še veliki junaki iger v Pekingu, ki poosebljajo olimpijski duh in vztrajnost?
- Kakšen je dober trener?
- Kaj ti povzroča stres?