Da bili otroci manj osamljeni, se je treba z njimi pogovarjati

Petnajstletni Xu Liwei je v treh letih življenja v Kopru postal zelo uspešen učenec OŠ Koper. Pravkar je končal 9. razred in naslednje šolsko leto si želi na splošno gimnazijo.

Šola je v Sloveniji lažja kot na Kitajskem, pravi Xu. Tam imajo že v osnovni šoli 8 ur pouka. Začne se ob sedmih zjutraj in traja do dvanajstih, nato se nadaljuje še popoldne od dveh do petih.

»Če bi se kakšen sošolec želel preseliti na Kitajsko, bi mu svetoval, naj manj časa nameni igranju igric. Tam se bo moral namreč veliko učiti, ne bo mogel dosti spati, saj bo imel veliko domačih nalog. Tudi do pet ur na dan jim bo moral nameniti,« pripoveduje Xu.

»Pa fajn bi bilo, če bi se naučil vsaj nekaj osnovnih besed, kot so ‘dober dan’ torej ‘ni hăo’ in ‘kako si’ oziroma ‘ni hăo ma?’. Za učenje kitajščine so na voljo posebne knjige za začetnike s prevodi v angleščino. Vsekakor bi še predlagal, naj veliko bere in naj gleda televizijo s podnapisi.«

Všeč mu je, da se je v slovenski šoli naučil računati po slovensko, saj na Kitajskem uporabljajo tudi drugačen način računanja, na primer množenja. Ta je hitrejši, ampak tudi težji.

»Vsak se ga lahko navadi, samo bi se moral precej potruditi.«

Čeprav je bil dolgo časa prepričan, da bo zdravnik, ko bo velik, saj rad pomaga ljudem, se je zdaj odločil, da bo raje programer. Že sedaj se veliko ukvarja z računalnikom in sosedu celo pomaga pri pisanju programov.

»Rad bi ustvaril novo igrico, ki bi jo igralo več ljudi. Ta igrica ne bi bila podobna Fortnitu, saj pri Fortnitu srečuješ ljudi, ki znajo igrati veliko boljše od tebe, jaz pa bi ustvaril takšno, kjer bi imeli vsi enake možnosti za zmago,« pravi Xu.

Njegova najljubša igrica je Brawl Stars.

»V tej lahko igrajo trije igralci proti trem drugim. Ali pa igraš kot v drugih igricah Battle Royale: torej si sam in igraš proti vsem. Tisti, ki zadnji ostane, zmaga.«

V prostem času Xu pomaga staršem v restavraciji, kjer rad poskusi vse, kar pripravi njegov oče. Najraje ima pečene kitajske njoke iz riževe moke s piščancem. In borovničevo pito, ki jo zna pripraviti tudi sam, saj se je naučil pri pouku gospodinjstva.

Rad tudi gleda televizijo in bere knjige. Na dan prebere celo do 150 strani.

»Všeč so mi fantazijske, znanstveno-fantastične in pustolovske knjige. Moja najljubša knjiga je Harry Potter.«

OŠ Koper obiskujeta tudi njegov bratec Jiajun, četrtošolec, in sestrica Jiayi, drugošolka.

»V šoli sta mi všeč likovna umetnost in šport. Rada sem tudi v knjižnici, saj je v njej veliko knjig. Te mi marsikaj povedo, tudi o Sloveniji,« pripoveduje Jiayi.

Jiajun pa od vsega v šoli najraje igra košarko s sošolci. »Ker je zabavna.«

Oba sta se v slabih dveh letih naučila tako dobro slovensko, da se lahko zdaj pogovarjata s prijatelji.

Xu pravi, da je za vključevanje med vrstnike najpomembnejše učenje jezika. Tega se je najlažje učiti z branjem knjig, gledanjem televizije in poslušanjem glasbe, predvsem pa med druženjem s prijatelji.

»Pomaga mi, če se veliko pogovarjamo. Pogosto smo se družili med odmorom in včasih klepetali tudi med poukom. Učitelji so bili tedaj zelo hudi na nas in včasih smo dobili celo kakšno kazen,« se nasmeje Xu.

V zadnjih dveh letih se v njegovem življenju ni veliko spremenilo. Še največja sprememba je bila, da so dobili veliko novih sošolcev, nekatere pa so izgubili.

In kaj bi svetoval vsem, ki lahko poskrbijo, da se otroci iz druge države v Sloveniji bolje počutijo?

»Da bi se z njimi več družili in več pogovarjali. Ker se počutijo osamljene, če se nihče ne pogovarja z njimi. To sem na primer opazil, ko je prišel v razred nov sošolec iz Bosne.«

Nekateri otroci, ugotavlja Xu, so namreč manj zgovorni in odprti. In pri tistih se je treba zato pri vključevanju še bolj potruditi.