Zgodbe iz domače učilnice: Victor je pogrešal šolski pianino

Pianino, ki ga imamo na šolskem hodniku, je zelo uporaben. Leta 2016 nam ga je podarila glasbena šola. 

Nekaj časa je bil v učilnici, potem so ga postavili na hodnik, da lahko že pred poukom igramo nanj. 

Tudi sam sem med tistimi učenci, ki radi igramo na naš šolski pianino. 

Zanj lepo skrbimo. Pazimo, da ga ne poškodujemo. To nam uspeva, saj nima še nobene poškodbe.  

Ko nekdo igra na klavir, se v šoli naredi posebno vzdušje. 

Včasih, ko imam čas, igram tudi med poukom. Nekatere učitelje to zmoti, nekatere pa prav razveseli.

Ponavadi igram klasično glasbo. Ta mojim sošolcem ni preveč všeč, zato zanje zaigram tudi popularno glasbo. 

Tudi otroci iz nižjih razredov poskušajo igrati na naš šolski pianino. Ker še ne znajo igrati, kar tolčejo po tipkah. Ampak mislim, da ga nočejo poškodovati. 

Z mojim prijateljem imava vsako jutro štiriročni nastop na klavirju. To pomeni, da nanj hkrati igrava dve osebi. 

Naš pianino ima samo eno pomanjkljivost. No, pravzaprav dve. Prva je, da mu na žalost ne delata spodnja pedala. 

Druga pa je, da v posebnih koronačasih med karanteno, ko smo se šestošolci lahko šolali le na daljavo, dva meseca nisem mogel igrati nanj. Najbrž me je pogrešal, tako kot jaz njega.

Ampak sedaj sem spet v šoli in spet sva skupaj.

Victor Jamšek, 6. razred, OŠ Franca Rozmana Staneta, Ljubljana

***

Želiš deliti svojo zgodbo iz domače učilnice z nami? Piši nam na urednik@casoris.si. Z veseljem jo bomo prebrali in objavili.