Zgodbe iz domače učilnice: Slova na izi

Pozdravček! Za začetek se spodobi predstaviti, kajne? Sem Ul. Ja, samo dve črki. Na račun svojega imena sem že marsikaj slišal. Med drugim so me celo vprašali, zakaj mi niso dali raje ime Kul ali pa Hulk. Si predstavljate? Da bi Slovo na izi snemal Hulk? To pa bi bilo nekaj – če se lepo izrazim – posebnega! V pogovornem jeziku zagotovo ne bi bil tako izboren. 🙂

Ja, saj vem, nikomur ni nič jasno. Hulki, Slova na izi, kar nekaj. Moral bi začeti od začetka, ampak me misli ves čas prehitevajo.

Torej …

Sem osmar na Osnovni šoli Brezovica. Lušna šola, prijazni učitelji – skoraj vedno 🙂 – super sošolci … S kakšno posebno oh in sploh pridnostjo se ne bom hvalil, ker bi lagal. Za šolo naredim, kolikor je treba – po moje, po mamino pa dosti premalo. 🙂 Zato kot pokvarjena plošča ves čas ponavlja, da se je treba za svoje cilje truditi, da sem sposoben več, da … Manjka samo še tista, da se ‘brez muje niti čevlja ne obuje’.

Frazemi so nekaj fascinantnega. Zdi se mi, da jih zares razume samo starejša generacija. No, pa saj je po definiciji, da ‘se jih moramo naučiti, ker ne pomenijo tistega, kar pomenijo besede v njih’. Spet me je zaneslo, kajne? Skratka, z malce več truda, predvsem pri domačih nalogah, bi bil, po mamino, obut v čevlje ‘prave velikosti’. Pajade! Prav dober uspeh je PRAV DOBER, ne slab, mami!

Poleg šole me zaposlujeta še karate, 6. leto, in dramska skupina Janez Jalen; pri slednjem nadvse uživam. Prav sproščujoče se je preleviti v vlogo koga drugega, sploh ker so dramske igre, kar tako pogosto slišimo, običajno zrcalo nekega časa, to pa pomeni, da se v vlogi ‘tečnega, lenega najstnika’ počutim kot riba v vodi. Spet frazem!

Še ena stvar je, ki jo nadvse rad počnem – igram računalniške igrice – D! In to je bil še nedavno moj cilj v življenju. Dokler nisem bolje spoznal YouTuba. Nekaj ‘modelov’ se super zabava, medtem ko se snemajo med igranjem igric – in še čem – in s tem služijo super denarce. Sanjska služba, brez dvoma. Ali pa biti igralec. Tudi ta ni slaba. Saj veste, Hollywood pa to.

No, kadar sem komu na tisto trapasto vprašanje, kaj boš, ko boš velik, odgovoril, da bom youtubar ali igralec, so me samo debelo pogledali. In potem sem poslušal, da so uspešni samo redki srečneži, da so to samo sanje, da se je treba za uspeh še bolj truditi kot pri katerem koli drugem poklicu … En kup da-jev je bilo, ampak noben meni v prid.

Po mamino pa – uboga moja mami, ves čas se nekaj pritožujem, ampak saj ve, da ne mislim nič slabega – sem nadarjen za tisoč in eno stvar in bi moral raziskovati svoje potenciale …

Kakor koli, v marcu nam je tale korona vsem pošteno premešala štrene. Naenkrat nam ni bilo več treba v šolo, ni bilo karateja, dramskega kluba, skratka … če sem prostovoljno naredil VSE naloge, se učil in še povadil snov, mi je ostajalo neskončno veliko časa. Tudi igric in YouTuba se, če sta neomejena, naveličaš. (Pa nikomur ne povedat – tega niste slišali iz mojih ust.)

Vsi okoli mene so nekaj delali, da bi pomagali v teh zoprnih časih: šivali maske, vozili hrano tistim, ki niso mogli sami ven …

Pa je mami prešinila nenavadna zamisel – da bi mogoče lahko pomagal tistim, ki imajo težave v šoli. Recimo pri slovenščini. Ker jo ona obvlada, saj je ves čas obkrožena z besedili, ki jih ureja. Moja naloga pa bi bila, da njeno razlago ‘zaigram’ in jo v obliki filmčkov približam vrstnikom. Ideja me v začetku sicer ni navdušila, ko je omenila YouTube kanal, na katerem naj bi filmčke objavljal, pa sem – še en frazem – kar zastrigel z ušesi.

In sem posnel prvi filmček. Razlaga glagolskega naklona. In ga, da bi naslov padel v oči pravemu občinstvu, poimenoval GLAGOLSKI NAKLON ‘NA IZI’. Tale ‘na izi’ se mi je zdel dovolj posrečen, da sem ga uporabil tudi pri poimenovanju YouTube kanala: SLOVA NA IZI. Mami se s ‘slovo’ ni ravno strinjala, ampak je pod težo argumenta, da kanala, če bi bil preresno poimenovan, ne bo nihče niti povohal, popustila. Pa kaj je z mano in s temi frazemi danes?!

Pa sem čakal, kaj se bo zgodilo. Saj sem se potrudil, da bi bil filmček zabaven, da ne bi govoril preveč knjižno, torej kot robot 🙂 , da bi bil kratek in jedrnat in ‘na izi’, ampak to samo po sebi še ni zagotovilo za uspeh.

Pa je ‘priletel’ prvi všeček, število ogledov se je bliskovito povzpelo na 100 … in na 200 in na …

Pri drugem filmčku se je zgodba ponovila, pa pri tretjem … Odzivi na SLOVO NA IZI so bili – vsaj zame – nori. Dobesedno! Prej sem imel kanal s posnetki igric, 13 jih je bilo, ki je v 5 letih dočakal manj kot 50 ogledov, Slova na izi pa je štela oglede ne v stoticah, ampak v tisočicah.

In sem dojel: SLOVA NA IZI združuje vse, o čemer sem sanjal! Lahko igram, objavljam na YouTubu, in to uspešno, za nameček pa je moje početje tako vrstnikom v pomoč kot tudi mami v veselje, in še kakšne pohvale s strani učiteljev sem deležen – še več, učiteljica slovenščine, gospa Špela Čekada Zorn, mi je celo prijazno ponudila pomoč in me opozorila na nekatere nedoslednosti in napake, zdaj pa filmčke pred objavo tudi pregleda. 🙂 Pa naj še kdo reče, da se sanje, pa naj bodo še tako nore, ne morejo uresničiti. Če so stkane iz prave mere truda, sanj in veselja, se lahko.

Tako, to je moja zgodba. In še zdaleč ni zaključena. Kajti zamisli imam še mnogo. Upam, da se uresniči še vsaj kakšna.

Vas pa vabim na YouTube kanal SLOVA NA IZI. Ki je koronačudež, kot trdita moja mami in oči, ponosna na SLOVNIČNO POŠAST, kakršna naj bi postal. D!

Ul Zorc-Rupnik, 8. razred, OŠ Brezovica

***

Želiš deliti svojo zgodbo iz domače učilnice z nami? Piši nam na urednik@casoris.si. Z veseljem jo bomo prebrali in objavili.