ČasorisTole je bilo pa res čisto nepričakovano! Kar naenkrat mi mami reče, da jutri ne grem v šolo. Bilo je sredi marca 2020.
Seveda sem vedela za novi koronavirus in covid-19, bolezen, ki se je širila po svetu, saj nam je tri dni prej odpadlo potovanje na Malto.
A da bodo zaprli šole – tega pa niti v najlepših sanjah ni bilo. Juhuhu! Počitnice!
No, šola je bila sicer zaprta dva meseca in pol, a počitnic ni bilo! Učiteljica nam je vsak teden pošiljala kupe nalog. Snov smo si predvajali z YouTuba, nekaj smo prepisovali v zvezek, predvsem pa smo morali neprestano izdelovati različne projekte.
Tako imam zdaj doma na polici: maketo svoje sobe (tloris in 3D), žirafo iz rolice straniščnega papirja in krompirjevih nog, vabilo na otvoritev živalskega vrta, fižol, ki še ni vzklil, in še marsikaj.
Za oceno smo snemali nastope in reševali kvize. Odlično mi je šlo!
S sošolci sem najprej ohranjala stik prek Skypa in Zooma, potem pa smo se začeli že dobivati na igrišču v naselju. Najbolj sem bila vesela igre z najboljšo prijateljico!
Najhuje v karanteni je bilo, da nisem dolgo videla prijateljev, ki ne živijo v istem naselju. In da nismo mogli potovati (odpovedati smo morali tri potovanja – v Istanbul, Madrid in Lizbono, kjer bi praznovali moj 10. rojstni dan).
Najlepši v karanteni pa so bili dnevi z mami in očijem. Skupaj smo bili ves čas in meni je to najpomembnejše.
Ker se je vmes oči poškodoval ob padcu s kolesom, sem se naučila veliko stvari, da sem lahko pomagala mami.
Zdaj pa se vračam v šolo. Po dveh mesecih in pol #ostanidoma se tega mogoče že malo veselim.
Nekoliko me skrbijo vsi ti higienski ukrepi, s katerimi nam grozijo. Bom lahko svojo najljubšo sošolko sploh objela ali jo bom smela le gledati od daleč?
Še dobro, da so počitnice blizu in me koronašola ne bo dolgo omejevala.
Ema Marenk, četrti razred, OŠ Milana Šuštaršiča, Ljubljana
***
Želiš deliti svojo zgodbo iz domače učilnice z nami? Piši nam na urednik@casoris.si. Z veseljem jo bomo prebrali in objavili.
Časorisov pokrovitelj
MDP
