Zgodbe iz domače učilnice: Ana Marija

Zagotovo sedaj že vsi poznate besedo koronavirus.

Virus se je razširil po vsem svetu in v nekaj mesecih povzročil pandemijo. Ko se je pojavil v Sloveniji, je povzročil paniko po vsej državi. V manj kot dveh tednih je bila razglašena epidemija in s tem so začeli zapirati uradne ustanove in tudi šole.

Ko sem slišala, da bo moja šola zaprta dva tedna, sem bila precej presenečena. Na začetku nisem mogla verjeti, da je to resnično, saj se to v Sloveniji še ni zgodilo.

Strašljivo je pomisliti, da so šole zaprli zaradi smrtonosnega virusa; da bi obvarovali nas in naše znance pred okužbo.

Zadnji dan v šoli sta nam učitelja naročila, da naj – ne glede na stanje – mislimo na vesele stvari in da smo pozitivni ter da se zaposlimo, da nam čas hitreje mine.

Odpovedane so vse prireditve. Prestavljeni so vpisi na srednje šole. To je zame še posebno neugodno, saj naj bi kmalu imela zagovor svoje raziskovalne naloge in vpis na gimnazijo.

Prepovedano je druženje s sošolci in prijatelji. Po nekaj dneh sem se že sprijaznila z realnostjo in se navadila na življenje v karanteni. 

Dopoldne rešujem naloge, ki nam jih pošiljajo učitelji, da bi nadomestili našo odsotnost. Toda opazila sem, da pri nekaterih predmetih dobimo več dela kot v šoli.

Popoldne pa večino časa rišem. Rišem z markerji, akrili in svinčnikom. Potem je spet čas za sprehod. S sošolci ostajam v stikih prek socialnih omrežij. Zvečer gledam filme. Naslednji dan to spet ponovim.

Doma imam tudi več časa za hobije in za pospravljanje.

V tem času je moja mama pomila tudi vsa okna in preuredila kopalnico. Ko sva zunaj na sprehodu z mojo psičko, vidim, kako prazne so zdaj ulice.

Če srečava kakšnega mimoidočega, se vsi drug drugemu izogibamo. To sprejemam, saj moramo paziti na pravilno higieno in razdaljo med sabo, da preprečimo širjenje in okužbo s koronavirusom.

Ne glede na naraščanje števila obolelih moramo ostati mirni in pazljivi.

Ana Marija Bolčina, deveti razred, OŠ Ketteja in Murna, Ljubljana

***

Želiš deliti svojo zgodbo iz domače učilnice z nami? Piši nam na urednik@casoris.si. Z veseljem jo bomo prebrali in objavili.