ČasorisSva mlada raziskovalca, Erazem in Vid. Delava raziskovalno nalogo o pragozdovih v Sloveniji in posvečala se ji bova dve leti.
S starši smo konec oktobra obiskali dva pragozda, in sicer Rajhenavski Rog in Krokar. Po poti nas je vodila vodička Petra Draškovič Pelc.
Najprej smo obiskali Krokar, kjer smo tri ure hodili po krožni poti na njegovem obrobju.
V ta pragozd se vključuje gora Cerk, s katere se nam je odprl krasen razgled na Kočevsko Reko in okolico.
Po poti smo spoznavali zgodovino pragozda Krokar, videli podrta drevesa, kunin iztrebek in medvedjo stopinjo, ki nas je prestrašila.
Na poti iz njega so nas pospremili še zvoki krokarja, ki smo ga na srečo tudi videli.
Pozneje istega dne smo obiskali pragozd Rajhenavski Rog. Po njem smo hodili slabe tri ure.
Nismo hodili po krožni poti, ampak vedno globje v gozd.
Videli smo ogromne količine podrtih dreves in gobe, ki so rastle na njih.
Če smo bili tiho, smo slišali zvok tišine, kar nam je bilo zelo prijetno.
Z vodičko smo naredili veliko postankov, da smo izvedeli, kaj smo opazovali. Videli smo štor, poln vode, ki je bil še kar živ.
Ob vračanju smo začutili, kako pragozd živi in diha.
Vodička nam je dala izziv, naj poskusimo hoditi kakor volkovi, to pomeni popolnoma neslišno.
To nama je šlo slabo, saj je bilo veliko listja.
Ta dan nama bo v spominu ostal za vedno, saj sva se zelo zabavala in spoznala veliko novih informacij o obeh pragozdovih.
Misliva, da je pomembno, da imamo vsaj nekaj pragozdov, saj morajo tudi živali in rastline imeti nekaj svojega prostora, kjer se lahko prehranjujejo in razmnožujejo v miru, ne da bi človek posegal v njihov prostor.
Vodička nama je dala vzdevek varuha pragozdov, zaradi česar sva izjemno počaščena.
Zapomnila sva si pomembno misel: »V pragozdu ni življenja brez smrti.«
Erazem Lesar in Vid Volf, 6. razred, Osnovna šola Riharda Jakopiča
***
Želiš deliti svojo zgodbo z nami? Piši nam na urednistvo@casoris.si. Z veseljem jo bomo prebrali in objavili.
Mateja
Sandra
Nina
Urška
