GEN-IČe želimo skuhati kosilo, premakniti avto, pognati pomivalni stroj ali stroj v tovarni, potrebujemo energijske vire. Kako nastanejo in kje so shranjeni?
Sonce s sevanjem pošilja ogromno količino energije na Zemljo. S tem požene zračne in morske tokove, valove in kroženje vode na Zemlji. Zaradi tega so tekoče vode, veter in valovanje morij dolgoročni viri energije.
Pravimo jim tudi obnovljivi viri energije, saj se neprestano obnavljajo. Vključujejo vse vire energije, ki jih zajemamo iz dolgotrajnih naravnih procesov.
To so tudi sončno sevanje, vodni tok rek in potokov, biomasa in segreta Zemljina notranjost.
Zajemanje obnovljivih virov energije ne izčrpa vira, medtem ko s fosilnimi gorivi (premog, nafta, zemeljski plin) v kratkem času izčrpamo energijo, ki se je shranjevala tisoče ali milijone let. Fosilnih goriv zato ne štejemo med obnovljive vire.
Znanstveniki napovedujejo, da bomo do leta 2030 vsi uporabljali samo še energijo vetra, vode in sončno energijo.
Tako bi se izpusti emisij v okolje zmanjšali, dobava energije in gospodarstvo pa bi bila bolj stabilna.
Biomasa včasih glavni energetski vir
Biomasa nastaja v procesu fotosinteze. Med najbolj razširjene vire za pridobivanje energije prištevamo les.
Biomasa ostaja glede na delež svetovne oskrbe z energijo s 14-odstotnim deležem najpomembnejši nefosilni vir energije.
Na Zemlji s fotosintezo nastane približno 1011 ton organskih snovi na leto. Biomaso lahko uporabljamo za kurjenje, pri katerem nastaja toplotna energija, lahko pa jo uporabimo kot gorivo.
Voda – najpomembnejši vir energije
Naši predniki so jo začeli izkoriščati že pred dvema tisočletjema. Hidroenergija je več stoletij namesto človeka opravljala fizično delo.
Na svetu je več kot petina vse elektrike proizvedene z izkoriščanjem vodne energije.
Veter – pomemben za proizvajanje elektrike
Veter piha povsod po svetu, tudi na morju. Največji razvoj pomeni začetek gradnje vetrnih farm na morju.
Z njimi bo na voljo veliko novih površin, kar bo spodbudilo razvoj vse večjih vetrnic. Veter je ekonomsko smiselno izrabljati tam, kjer je njegova hitrost nad 5 m/s.
Sonce – energija, ki ne škoduje okolju
Vse bolj intenzivno jo izrabljamo zadnje desetletje, saj smo se začeli zavedati omejenosti drugih virov energije in vplivov na okolje.
V primerjavi s klasičnimi pridobivanjem je sončna energija bolj čista, je obnovljiva in okolju ne škodi.
Proces pretvorbe sončne energije neposredno v električno energijo imenujemo fotovoltaika. Je energija prihodnosti, saj ne onesnažuje in ne povzroča hrupa.
Samooskrba s hrano
Če semena ne kupiš, ampak ga raje pridelaš sam, pravimo temu samooskrba. Nato lahko vse pridelke pridno skladiščiš tako, da jih posušiš, vložiš ali kisaš. Pomembno je, da zelo malo odvržeš.
Kako lahko še vsakodnevno pri samooskrbi paziš na varčno, večkratno rabo naravnih virov in kroženje snovi v ekosistemu?
Tako, da biomase kot odpadkov ne kuriš, ampak da denimo suhe veje in pokošeno travo shranjuješ ter porabiš pri kompostiranju.
Še pred leti je bila samooskrba precej nepoznana tematika, danes pa jo v učne programe že vključuje marsikatera šola. Nekatere imajo tudi svoje vrtičke.
Ali veš?
- Za najstarejšo ekoskupnost na svetu velja islandska ekovas Solheimar.
- Pri gospodarstvu z najmanj ogljika je vodilna Švedska. Osredotoča se na energetsko učinkovitost, obnovljive vire in obdavčitev izpustov CO2.
***
Objave z oznako Želim vedeti več pripravljajo v družbi GEN-I, d. o. o.
Ta z odločnimi in samozavestnimi koraki stopa na pot zelene transformacije in spodbuja vlogo posameznika, da pripomore k boljši, bolj zeleni prihodnosti.
Informacije o sončnih mikro elektrarnah, samooskrbi in obnovljivih virih ter druge koristne povezave najdete na spletni strani GEN-I Sonce.
Na spletni strani družbe GEN-I so objavljene novice o njihovih aktivnostih po Sloveniji in drugod.
Časoris
Maja
Sandra
