Želim vedeti več o elektromobilnosti

E-mobilnost temelji na zeleni energiji ter zmanjšanju ogljičnega odtisa in hrupa. To posledično pomeni, da v prvo vrsto postavlja ohranjanje okolja.

Električna vozila so trenutno najprimernejša oblika vozil na alternativni pogon, saj imajo tudi do štirikrat boljši izkoristek od vozil na fosilna goriva, elektriko zanje pa lahko pridobivamo tudi iz obnovljivih virov energije, kot so sonce, voda in veter.

Da se z električnim avtomobilom vračamo k samim koreninam avtomobilskega razvoja, nam kaže zgodovina njegovega razvoja.

Prvi zanesljiv električni avtomobil je bil predstavljen v Parizu leta 1881, torej pet let pred prijavo patenta Carla Benza za avtomobil na bencinski motor. Temu je sledil hiter razvoj, saj je bilo električnih vozil v New Yorku v naslednjem desetletju kar tretjina.

Rast se je upočasnila sprva zaradi pocenitve avtomobilov na bencin in izuma električnega zaganjača, kasneje pa še zaradi potrebe po daljšem dosegu in najdbe nafte v Teksasu. Leta 1935 so električni avtomobili dokončno izginili s cest.

Ponovno zanimanje zanje je spodbudila naftna kriza v sedemdesetih letih, večji premiki v njihovem razvoju pa so se začeli v Kaliforniji leta 1990 zaradi onesnaženosti. Dokončen vzpon so, predvsem zaradi uporabe litij-ionskih baterij in visokih cen fosilnih goriv, ponovno doživeli leta 2000.

Po slovenskih cestah se po podatkih EAFO (European Alternative Fuels Observatory) vozi približno 1800 električnih vozil. Samo lani je bilo na novo registriranih kar 470 baterijskih električnih vozil, kar je skoraj 40 odstotkov več kot leto poprej. 

• Slabih 763 prevoženih kilometrov z električnim vozilom ohrani eno drevo. Ker električno vozilo ne onesnažuje okolja, z vsakim prevoženim kilometrom prispevamo k ohranjanju dreves, ki proizvajajo kisik in so pomembna za okolje. Brezskrbno torej lahko opravljamo dolge poti, saj vožnja z električnim vozilom nima negativnih vplivov.

• Hrup negativno vpliva na okolje, električno vozilo pa omogoča tiho in dinamično vožnjo. Motor električnega vozila ne povzroča hrupa. To omogoča tiho vožnjo, ki zmanjša raven stresa v telesu in blagodejno vpliva na počutje ljudi. Za večjo varnost na cesti določena električna vozila ob manjših hitrostih sprožijo zvok, ki ni moteč, a je hkrati dovolj glasen, da udeležence v prometu, predvsem pešce, opozorijo nase. 

• Povprečno električno vozilo s 40-kWh baterijo z enim polnjenjem prihrani slabih 102 kg CO₂ emisij. Električna vozila so čista vozila in pri vožnji ne izpuščajo CO₂ emisij v ozračje niti trdih delcev, kar pripomore k ohranjanju okolja in zdravju ljudi. Prihranek CO₂ emisij lahko upoštevamo samo v primerih, ko za polnjenje električnega vozila uporabljamo obnovljive vire električne energije, kot je na primer sončna elektrarna. Sonce je čisti vir električne energije, ki nam omogoča zeleno transformacijo družbe.

• Električno vozilo lahko priskrbi dobro in brezplačno parkirno mesto. Slovenija v mestnih središčih in na turističnih točkah električnim vozilom omogoča dobra parkirna mesta, ki so v času njihovega polnjenja brezplačna. Brezplačni časovni okvir se od mesta do mesta razlikuje, v povprečju pa omogoča 3 ure brezskrbnega uživanja v prostem času. Pri tem je potrebno le to, da je v vozilu na vidnem mestu zapisana ura začetka polnjenja električnega vozila.

• »Ročka« polnilnice za električna vozila je podobna tistim na bencinskih postajah. Polnjenje električnega vozila na polnilni postaji je podobno točenju goriva na bencinski postaji. V obeh primerih je ročka s kablom povezana z glavno napravo. Ročka oziroma priključek je enostaven in se glede na samo vrsto priključka popolnoma prilega električnemu vozilu.

• Baterije v električnem vozilu imajo dolgo življenjsko dobo. Baterije v električnih vozilih ob ustreznem ravnanju lahko tudi po 400 in več tisoč prevoženih kilometrih ohranjajo okrog 85 odstotkov zmogljivosti. Rabljeno baterijo lahko uporabimo tudi kot premični hranilnik električne energije.

• Električno vozilo se lahko polni kar doma na navadno šuko vtičnico. Električno vozilo se lahko polni na številnih javnih polnilnih postajah v Sloveniji, poleg tega pa tudi povsod, kjer je dostop do šuko vtičnice. To so tiste vtičnice, ki jih imamo doma in preko katerih polnimo vse svoje električne naprave. Čas polnjenja električnega vozila se v tem primeru res razmeroma podaljša, a lastnikom ponuja pomembno dodatno možnost.

• Poznamo več oblik e-mobilnosti. E-mobilnost ne vključuje samo električnih avtomobilov, ampak tudi druga vozila, kot sta na primer električno kolo in skiro. Takšna vozila zahtevajo manjšo finančno investicijo in se lahko polnijo kjerkoli na navadno domačo vtičnico. A ne pozabimo, da okolje ohranjamo tudi z vožnjo z navadnim kolesom in s pešačenjem. 

***

Objave z oznako Želim vedeti več pripravljajo v družbi GEN-I d.o.o.

Ta z odločnimi in samozavestnimi koraki stopa na pot zelene transformacije in spodbuja vlogo posameznika, da pripomore k boljši, bolj zeleni prihodnosti. 

Informacije o sončnih mikro elektrarnah, samooskrbi, elektromobilnosti in obnovljivih virih ter druge koristne povezave najdete na spletni strani GEN-I Sonce.

Na spletni strani družbe GEN-I so objavljene novice o njihovih aktivnostih po Sloveniji in drugod.