Želim si, da bi moji učenci vedeli

Pred tedni je bil v Časorisu objavljen članek z naslovom Želim si, da bi moj učitelj vedel . Učitelje je pozival, naj dajo učencem priložnost, da se jim odprejo, da razložijo, zakaj so kdaj neuspešni, kaj si želijo spremeniti v šoli, kaj jih veseli, moti … Da o tem napišejo spis.

Učiteljica Nina Jelen je bila kot učiteljica vesela, da je našla ta izziv in se je naloge tudi lotila. Kaj se je zgodilo potem, je opisala v svojem prispevku.

Učim na majhni podružnični šoli in lahko trdim, da učence dobro poznam, vem, kaj si želijo, kdaj so srečni, da poznam vzroke, zaradi katerih so kdaj malce manj uspešni …  Njihovi zapisi pa so me vseeno presenetili,  nasmejali in hkrati potrdili, da se učenci na naši šoli prijetno počutijo. Skozi njihove zapise sem učence spoznala še malce bolj, kot sem jih poznala doslej.

Seveda ne bom delila vseh njihovih skrivnosti (izvedela sem namreč tudi to, da so moji drugošolci že mičkeno zaljubljeni, hihi). Navedla bom samo nekaj najbolj splošnih vtisov, ki  lahko pomagajo učiteljem in staršem, da naše otroke malo bolj razumemo.

Kaj so torej učenci zapisali?

Po pričakovanjih je veliko učencev napisalo, kar učitelji tako ali tako že vemo, pa jim včasih lahko, drugič pa zelo težko omogočimo: da želijo manj domačih nalog in več časa za igro, učenje in dejavnosti na prostem.

Nekateri učenci so me presenetili s svojo iskrenostjo. Učenec, s katerim se že celo leto prebijava skozi črke in povedi, je zapisal, da ve, da je slabši bralec, želi pa, da bi jaz vedela, da doma v resnici veliko bere, ampak mu vseeno ne gre tako dobro. Priznam, da se mi je utrnila solzica ob takšni iskrenosti in zdaj še bolj cenim njegov trud. Učenka, ki se strašno veseli vikendov in počitnic, pa je zapisala, da želi, da vem, da zelo rada hodi v šolo, čeprav ima tako rada počitnice in veliko govori o njih.

Presenetilo me je, kako zelo si otroci želijo, da poznamo njihove navade, najljubšo risanko, prijatelja, barvo, knjige … Skoraj vsi si želijo, da bi učiteljica vedela, kaj jim je všeč.

Najlepše pa so prihranili za konec. Zapise so končali s sporočili, kako zelo radi hodijo v šolo, da imajo radi sošolce, prijatelje in svojo učiteljico. Eden je celo napisal, da me ima rad, ker sem milostljiva. Tega moram še malo pobarati, kaj to sploh pomeni. 🙂

Vesela sem, da sem se lotila naloge. Razveselila sem se sporočil in se odločila, da jih bom večkrat upoštevala. Da si bomo z učenci večkrat vzeli minutko na prostem in se poigrali. In ko sem našim otrokom zaupala, da vem zeeeelo veliko o njih, smo porabili celo uro za zasliševanje, kaj res vem o njih.  Tudi oni so bili presenečeni, predvsem pa zadovoljni, ker poznam njihove najljubše igrače, barve in igre.

Kako malo pravzaprav potrebujejo ti naši otroci, kajne? Svež zrak, igro in to, da jim nekdo prisluhne.

Na koncu sem jim obljubila, da bom tudi sama napisala pismo …

Želim si, da bi moji učenci vedeli …

Dragi moji čmrlji,

Želim si, da bi vedeli, da sem, čeprav sem učiteljica, prav takšna kot drugi ljudje. Hodim v trgovino, rada imam bonbone, obožujem koncerte, dobre filme in potovanja, veselim se piknikov (kjer včasih pojem preveč čevapčičev in se potem kotalim naokoli), navijam za smučarje in motoriste…

Tako kot vi in vsi ostali ljudje sem tudi jaz včasih dobre volje in me razganja od sreče in veselja. Takrat komaj čakam, da začnemo s poukom, da se čim več naučimo, naredimo in se imamo fino. Všeč mi je, ko se pohecamo in nasmejimo.

Včasih (posebno takrat, ko ima moja Iva ponoči žurko ali pa ko se spremeni v ventilator in spi na moji glavi) pa zjutraj komaj vstanem in se še vsa skuštrana, s podočnjaki do tal, privlečem do šole.

Vam povem skrivnost? Tudi sama zeeeelo rada dolgo spim, zato razumem vas zaspance, ko mi zjutraj tako zehate, da vidim vse vaše notranje organe. Je pa res, da če sem še tako utrujena, ob vas malce pozabim, da mi moji možgani veselo smrčijo v glavi in mi ni prav nič težko preživeti dneva z vami.

Tudi mene včasih kaj skrbi, včasih sem žalostna. Ampak zdi se mi, da vi točno veste, kako se počutim. Tudi če nič ne rečem, ste takrat bolj tihi in uvidevni.

Sem in tja se zgodi, da kdaj tudi jaz kaj pozabim. Zato vam vedno pravim, da ni hudo, če kdaj pozabite napisati domačo nalogo, to se zgodi vsakemu. Ne sme se pa prepogosto seveda.

Vem, da sem včasih resna, stroga in tečna ter kar naprej nekaj zahtevam od vas. Ves čas vas opominjam, da morate lepše pisati, da pazite na pravopisne napake, kakšnemu revčku se celo zgodi, da mora prepisati čisto ves spis – čeprav je dolg tri strani! Ampak to je zato, ker vem, da zmorete biti boljši. Ker želim, da ste najboljši!

Včasih se jezim, ker vrtate po nosovih, ležite na mizah, vržete smeti mimo koša, preveč vpijete, divjate po razredu, se čisto brez veze skregate, kdaj naredite kakšno pomembno stvar v dveh sekundah, ker ste kot male podivjane živalice … V resnici razumem in vem, da ste samo otroci. In naj vam prišepnem še eno veeeeliko skrivnost: tudi mi,  odrasli, smo bili včasih takšni. Kar vprašajte očke, če so kdaj vrtali po nosovih. Sigurno bodo njihova lička postala čisto rdeča.

Ampak naloga odraslih je tudi, da vam sem in tja težimo. Da  se boste naučili, kaj je prav in kaj ne. Tud, ko smo bili mi majhni, so se odrasli zgražali in nas okregali, če smo si to zaslužil. In ja,  tudi nam, ko smo bili še otroci, so šli odrasli pogosto na živce.

Na koncu bi vam rada prišepnila še NAJVEČJO učiteljsko skrivnost! Ampak samo, če jo boste obdržali zase! Boste? Torej, pripravite se … tudi učitelji imamo zeeeeeeeeelo radi počitnice! Lahko verjamete? Takole na koncu leta sama komaj čakam, da se bom namakala v morju in zjutraj dolgo spala. Ampak vem, da mi bo po nekaj dneh že malce dolgčas po vas in bom težko pričakovala dan, ko se bomo spet srečali.

Od vsega pa si najbolj želim, da bi vi, moji učenci, vedeli, da vas imam zelo rada. Prav vsak od vas je nekaj posebnega in prav vsakemu od vas želim, da bo v življenju srečen in uspešen. Zelo vesela sem, da ste ravno vi tisti, s katerimi preživim pol dneva, da vas lahko opazujem, kako napredujete, kako uspešni ste, da se lahko z vami resno pogovorim in kdaj tudi pošalim. Srečna sem, ker sem vaša učiteljica.

učiteljica Nina Jelen, učiteljica, PŠ Podkum