Želim si, da bi ljudje spoznali, da tudi slepi zmoremo veliko

Sem slepa z minimalnim ostankom vida.

Na levo oko zaznavam le svetlobo. Na desnem očesu mi je ostal 1 % vida. Z njim zaznavam barve, obrise in oblike bližnjih predmetov.

Stara sem 15 let in sem končala deveti razred na osnovni šoli Brezovica pri Ljubljani. Osnovnošolsko pot sem kot edina v generaciji zaključila z vpisom v Zlato knjigo.

V prihajajočem šolskem letu bom pričela obiskovati prvi letnik na Gimnaziji Vič.

Pri pouku uporabljam različne pripomočke.

Naloge rešujem prek računalnika, ki je povezan z brajevo vrstico. Pišem na računalniško tipkovnico, nato se zapisano izpiše na zaslonu računalnika in v brajici na brajevi vrstici.

Za risanje grafov in geometrijskih likov uporabljam geometrijski pribor. To je posebna deska, na katero se vpne pozitivna folija. Na folijo rišem s kemičnim svinčnikom. Nato pa se na njej izbočijo pikice.

Uporabljam tudi govoreči kalkulator. Ker imam še minimalni ostanek vida, si kakšno sliko ali graf ogledam pod elektronsko lupo, ki sliko zelo poveča. Seveda slike ne morem naenkrat videti v celoti, ampak si jo ogledujem in sestavljam po delih.

V šoli imam spremljevalko.

Pomaga mi pri seljenju iz učilnice v učilnico, prilagaja mi različna učna gradiva, pomaga mi pri rokovanju z geometrijskim priborom, opisuje mi slike, narekuje mi snov s table, ki jo moramo prepisati, priskoči mi na pomoč, ko »zmrzne« brajeva vrstica ali računalnik.

V letošnjem letu sem se udeležila pevskega tekmovanja za slepe in slabovidne. Najprej sem nastopila na slovenskem izboru in tam zmagala.

Nato sem se kot predstavnica Slovenije uvrstila na mednarodno pevsko tekmovanje International low vision song contest 2023.

Na mednarodnem tekmovanju so se predstavili pevci iz 17 držav iz Evrope, Azije in Severne Amerike. Pogoj za sodelovanje na tekmovanju je bil, da si se predstavil z avtorsko pesmijo.

Pesmi, s katero sem se predstavila, je naslov V temi nisi sam.

Besedilo zanjo sem napisala sama s pomočjo mame. Uglasbil jo je Anže Šuštar, aranžma zanjo je naredil Peter Penko.

Na mednarodnem pevskem tekmovanju sem osvojila tretje mesto. Zmagala je Ukrajina, drugo mesto pa je osvojila Španija.

Poleg tega včasih tudi kolesarim ali rolam, pozimi smučam in drsam, poleti pa plavam.

Zelo rada imam knjige, ki jih berem prek brajeve vrstice ali jih poslušam v zvoku.

Moji najljubši predmeti v šoli so matematika, kemija in fizika.

Že od nekdaj se mi po glavi rolajo številke, računi, geometrijski liki in telesa.

Zelo rada tudi z razlagami pomagam sošolcem pri učenju.

Ker me zanimajo tudi druga področja, sem se v osnovni šoli udeleževala tekmovanj iz znanja matematike, kemije, fizike, slovenščine, sladkorne bolezni in zgodovine.

Poleg bronastih priznanj sem prejela še številna druga:

• v lanskem šolskem letu sem prejela srebrno priznanje na tekmovanju iz slovenščine in matematike,
• na kemijskem tekmovanju sem bila državna prvakinja med osmošolci,
• v letošnjem šolskem letu sem na tekmovanju iz sladkorne bolezni in fizike prejela srebrno priznanje,
• na tekmovanju iz kemije pa zlato priznanje.

Predvsem organizatorji tekmovanj z naravoslovnega področja mi v osnovi ne dovolijo podaljšanega časa oziroma se moram zanj vsakič znova boriti.

Podaljšan čas potrebujem, saj slepi beremo približno trikrat počasneje kot videči. Tudi za rokovanje s kalkulatorjem potrebujemo dvakrat več časa kot videči. Za tipanje ali ogled slik, shem, grafov, periodnega sistema pod elektronsko lupo potrebujem več časa.

Na mizi je premalo prostora za vse pripomočke, ki jih potrebujem, zato porabim nekaj časa, da se premikam od ene mize k drugi in nazaj.

Podaljšanega časa pa ne potrebujem za razmislek in priklic znanja, kot zmotno mislijo organizatorji tekmovanj.

Želim si, da bi ljudje končno spoznali in razumeli, da tudi slepi zmoremo veliko.

Slepota je že sama po sebi za nas velik izziv. In ponosna sem, da sem z dosežki v zadnjih letih dokazala, da je slepota lahko le fizična ovira.

Pri tem pa mi je kljub, včasih nasprotujočem mnenju nekaterih odraslih, uspelo razvijati in nadgrajevati zanimanje za naravoslovna področja.

Vsem mladim in malo manj mladim želim sporočiti: »Tudi če ne vidiš, lahko v življenju dosežeš marsikaj in počneš enake stvari, kot jih počnejo videči. Pri tem potrebuješ le določene prilagoditve in posluh ter razumevanje drugih ljudi.«

Zmotno je mišljenje, da je slepota velika ovira v življenju. Ovira je velikokrat le v glavi. Kajti »vse se da, če se hoče«, s podporo in močno voljo.

Zara Smrtnik, 9. razred, Osnovna šola Brezovica pri Ljubljani

***

Želiš deliti svojo zgodbo z nami? Piši nam na urednistvo@casoris.si. Z veseljem jo bomo prebrali in objavili.