ČasorisProstovoljstvo je zame ena izmed najlepših stvari.
Prostovoljka sem na sveže, ampak sem veliko časa govorila mami, naj mi pomaga najti dogodke, na katerih bi lahko pomagala.
Po enem letu smo s pomočjo prijateljice končno našli prireditvi, ki sta bili primerni za začetek moje prostovoljske poti.
To sta Istrski kolesarski maraton in Obala Ultra Trail.
Na maratonu sem prvi dan pomagala pri deljenju medalj za najmlajše kolesarje in pripravljala darilne vrečke. Delala sem približno štiri ure, kar je bilo dovolj za prvič.
Drugi dan sem pomagala okrepčevalnici pri Taverni v Kopru. Skupaj z drugimi prostovoljci sem rezala sadje in točila napitke za kolesarje.
Bilo je super, ko sem jih spremljala in jih spodbujala na njihovi poti proti cilju.
Na drugem dogodku sem pomagala v začetku novembra. Tekačem, ki so prihajali v cilj v Izoli, sem delila medalje.
Ta dogodek je bil bolj naporen, saj sem delala šest ur, skoraj brez prekinitve. Vendar je bilo lepo, saj sem imela družbo.
Ker so tekači prihajali na gosto, smo prostovoljci klepetali, ko smo imeli kakšno minuto časa. Prav tako sem videla zmagovalce vsake kategorije.
Na obeh dogodkih sem spoznala veliko ljudi, ki jih verjetno ne bi, če ne bi bila prostovoljka.
Med drugim televizijskega voditelja Klemna Bučana in veliko organizatorjev, ki so me že povabili k ponovnemu sodelovanju naslednje leto.
Že nekaj let si želim biti prostovoljka, zato razmišljam o tem, da bi se priključila Prostovoljski pisarni v Kopru. Na sejmu Plac priložnosti sem njihove predstavnike obiskala na stojnici.
Predstavili so mi, kje vse delujejo, in mi povedali, da se lahko udeležim njihovega izobraževanja za prostovoljce.
V Sloveniji imamo več kot 2000 prostovoljskih organizacij. Prostovoljstvo je delo, za katero nisi plačan in ga opravljaš v svojem prostem času. Čeprav imamo ogromno prostovoljcev, jih je na vsakem dogodku premalo.
Prostovoljstvo je zame izjemno pomembno, saj z njim lahko v svojem prostem času narediš nekaj dobrega za druge in se zato počutiš dobro. Poleg tega spoznaš veliko ljudi.
Želim si, da bi na šoli imeli prostovoljski krožek in da bi se vanj vpisalo čim več učencev.
Prostovoljstvo bi rada razširila še na druge, saj vedno več ljudi življenje ocenjuje samo prek denarja in ne želi narediti nič, če v to niso prisiljeni.
Opažam, da se ljudje ne brigajo za druge. Pomembno jim je le, da so sami v redu. Ko pa potrebujejo pomoč, pričakujejo, da jim bodo vsi pomagali.
Predlagam, da se vsi zamislimo, kako bi lahko na čim več načinov pomagali drugim, saj bodo potem tudi drugi pomagali nam.
Katja Kraševec, 9. razred, Osnovna šola Antona Ukmarja Koper
***
Želiš deliti svojo zgodbo z nami? Piši nam na urednistvo@casoris.si. Z veseljem jo bomo prebrali in objavili.
Maja
Sandra
