Na šoli smo nedavno izvedli Cankarjevo tekmovanje, na katero smo se pripravljali v knjižnici.
Tri minute pred začetkom smo se odpravili v učilnico.
Ura v avli je kazala, da se je tekmovanje začelo pred minuto, tista v učilnici pa, da so do začetka še štiri minute.
Na Osnovni šoli Črni Vrh nimamo več zvonca.
Nekateri učenci so se privadili na to. Drugi si šole brez njega ne predstavljajo.
»Ko je bil zvonec, je bilo vse bolj urejeno. Morali bi vprašati prvo triado, a menim, da jim je za to vseeno, zato ker še nikoli niso slišali zvonca,« razmišlja devetošolka Erika Furlan Poženel.
Naša šola ima geografsko lego, ki omejuje usklajevanje daljinsko vodenih ur, kar povzroča različne prikaze časa. Navadno gre za odstopanje za minuto.
Karmen Simonič Mervic, ravnateljica
»Zvonec, ki smo ga v preteklosti nekaj časa uporabljali, ima rezek in glasen zvok. Po šoli predirno odmeva in doni. To ni prijetno, zato smo ga izključili,« razlaga ravnateljica.
Za njegovo neuporabo so po njenih besedah še drugi razlogi.
Delo v šoli ureja urnik in šolski zvonec je njegov fizični mejnik. Toda mlajše učence od 1. do 3. razreda zvonec omejuje pri delu, saj imajo med poukom vse predmete povezane med sabo. Odmor imajo, a zvonjenje jih lahko zmoti prav takrat, ko so zatopljeni v delo.
Karmen Simonič Mervic, ravnateljica
Prepričana je, da so tudi druge prednosti, ker nimajo zvonca.
»Učenci morajo biti odgovorni, in to jim uspe, če pravočasno pridejo v razred. Z izkušnjami postajajo vedno bolj odgovorni. V življenju jim ne bo vedno pozvonil zvonec – takrat se bodo morali znajti,« razmišlja.
Veliko učencev se vseeno sprašuje, ali se bo vrnil.
Če bi zazvonil zvonec, bi bil navdušen in vesel, ker bi ga po dolgem času spet slišal.
Erik Bezeljak, 9. razred
Ravnateljica pozdravlja to vztrajnost, vendar dodaja: »Ne razumem, zakaj je učencem tako pomemben. Bolj bi jih moralo skrbeti, kako bo izveden pouk ali katere dodatne dejavnosti bi izvajali na šoli. Zato o zvoncu ni potrebno toliko besed.«
Ravnateljica ima močna in realna stališča, a razumem tudi otroke, ki bi raje videli, da jim ne bi bilo treba gledati na uro in čakati na pouk. Zdaj zvonca že dolgo ni, zato sem se navadil. Ker počakam v učilnici, me tišina ne moti. Zvonec zame ni tako pomemben, kot je nekaterim drugim, res pa je, da bi lahko imeli vsaj ure usklajene.
Martin Fajdiga, 9. razred
S šolskim muzikalom smo pred kratkim gostovali v Žireh. Po nastopu je prostor napolnila glasba. Začudili smo se, potem pa ugotovili, da je to šolski zvonec.
Bili smo presenečeni, saj so zanj uporabili pesmi, ki jih vsi poznamo in poslušamo.
V tem trenutku smo se zavedali, da ga zelo pogrešamo. Sploh zdaj, ko vemo, da je izbira večja, kot smo si predstavljali. Glasba namesto glasnega zvonca nam je bila všeč.
Elija Živković, Ema Mivšek in Brina Rupnik, 7. razred, Osnovna šola Črni Vrh
***
Želiš deliti svojo zgodbo z nami? Piši nam na urednistvo@casoris.si. Z veseljem jo bomo prebrali in objavili.