Zakaj imajo korporacije v lasti zemljo na globalnem jugu?

Globalni jug se nanaša na države z nižjimi prihodki ali države, ki so se začele industrializirati kasneje. Globalni jug se uporablja namesto izrazov države tretjega sveta in države v razvoju.

Kakšna je vrzel med severom in jugom?

Vrzel med severom in jugom je družbenoekonomska in politična delitev. Sever že od dobe kolonializma izčrpava naravna bogastva globalnega juga in tako bogati.

Kdo ima največ naravnih virov?

Afrika je z naravnimi viri najbogatejši kontinent. Ocenjuje se, da ima 30 odstotkov svetovnih naravnih virov in največje rezerve plemenitih kovin.

Demokratična republika Kongo proizvede dve tretjini kobalta na svetu. Naravni viri pa se v večini izvozijo iz Afrike.

Visoka stopnja korupcije, pomanjkanje politik upravljanja naravnih bogastev, politična nestabilnost so med drugim razlogi, da kontinent nima koristi od svojih naravnih virov.

Ustvarja približno 90 odstotkov zaposlitev v državah globalnega juga, proizvajajo dobrine in storitve ter s tem prispevajo k zmanjšanju revščine.

Pri tem jih podpirajo multilateralne razvojne banke in bilateralne finančne institucije z namenom, da države globalnega juga dosežejo trajnostno ekonomsko rast.

Kritike zasebnega lastništva zemlje na globalnem jugu

• Izkoriščanje naravnih virov in delovne sile;
• degradacija okolja in zmanjšanje dostopnosti prebivalcev do naravnih virov;
• izrivanje lokalnih proizvajalcev in ustvarjanje monopolov;
• večanje korupcije in s tem večje razslojevanje;
• dobiček ne ostane v državi, ampak se vrača v sedeže podjetja;
• podjetja s sabo pripeljejo delavce, posebej na vodstvena mesta;
• infrastrukturo zgradijo le za svoje potrebe (dostop do naravnih virov,
  izvoz …).

Pozitivne plati zasebnega lastništva zemlje na globalnem jugu

• Večja gospodarska rast, večji dotok kapitala, večja zaposljivost, na voljo več blaga in storitev;
• prenos tehnologije in znanja;
• vlaganje v inovacije;
• zmanjšanje revščine;
• odgovornejše ravnanje z zemljo;
• razvoj infrastrukture;
• zniževanje potreb po razvojni pomoči.

Primer Coca-Cole

Tisoč kmetov je v Kerali v vasi Plachimada v Indiji ostalo brez dela zaradi največje polnilnice Coca-Cole. Tovarna je izrabila vodne vire ter onesnažila zemljo z odpadnim blatom. Do odprtja polnilnice je skupnost uspešno kmetovala.

Januarja 2000 je licencirana polnilnica Coca-Cole dobila dovoljenje za obratovanje. To je pomenilo 141 dodatnih zaposlitev ter 250 občasnih delavcev.

Že po par mesecih so se vodnjaki izsušili. Coca-Cola je vaščanom s tankerji začela dovažati minimalno količino vode. Kmetijstvo, ki je prej cvetelo, je začelo propadati.

Coca-Cola je odpadno blato prodajala kmetom kot gnojilo, a to je vsebovalo kadmij in svinec. Kadmij je karcinogen, svinec pa vpliva na živčni sistem.

Začeli so iskati pravico na sodišču. Do leta 2019 še vedno niso prejeli finančne odškodnine.

Slovarček

Korporacije so gospodarske družbe, katerih glavni cilj je zaslužek in biti najpomembnejši igralec v svojem poslu.

Zasebne korporacije so podjetja v zasebni lasti posameznikov.

Multinacionalke so podjetja, ki izvajajo svojo aktivnost v dveh ali več državah in imajo centralizirano hierarhijo (en sedež, kateremu se poroča).

Transnacionalna podjetja so podjetja, kjer trg v vsaki državi deluje samostojno in neodvisno.

Prisvajanje zemlje (angl. land grabbing) lahko opredelimo kot nadzor večjih količin zemljišč, ki ga vrši katera koli oseba ali subjekt (javni, zasebni, tuji, domači) na kakršen koli način (zakonito, nezakonito) za namen špekulacije, izčrpavanja, nadzora virov, agroekologije, skrbništva zemljišč, hrane, suverenosti in človekovih pravic.

Karcinogen je tak, ki povzroča raka.

***

Izvedbo aktivnosti omogoča projekt Climate Of Change, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij, v Sloveniji Platforma SLOGA. Projekt sofinancirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) ter Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.