Za otroka v Gvineji Bissau je srečanje z belcem nekaj posebnega

Klemen Štorman je okusil čar Afrike na lastni koži. Obiskal je eno najrevnejših afriških držav Gvinejo Bissau.

Kako bi Gvinejo Bissau opisal s tremi besedami?

Revna, gospodarsko in turistično nerazvita ter komunalno neurejena država.

Kaj je vplivalo na to, da si se odločil odpotovati v Gvinejo Bissau? Si odšel s kakšnim posebnim namenom? Si odšel sam?

V Gvinejo Bissau sem odpotoval skupaj s prijateljem. Že dolga leta sva si želela odpotovati v eno izmed afriških držav, a se nekako nisva mogla uskladiti. Potem nama je podjetje, v katerem sva zaposlena, ponudilo, da lahko greva nekaj družinam omogočiti dostop do elektrike tako, da jim namestiva sončne celice. In tako sva se odpravila v Gvinejo Bissau.

Kako dolgo si letel z letalom? Si letel direktno ali si kje prestopil?

Skupno sem letel okoli šest ur. Z avtomobilom sem se peljal do Firenc v Italiji. Tam sem prestopil na letalo in letel iz Firenc do Portugalske. Od tam pa sem letel v Gvinejo Bissau.

Si za prestop meje z Gvinejo Bissau potreboval samo osebno izkaznico ali še kaj drugega?

Potreboval sem potni list, vizum in potrdilo, da sem bil cepljen proti zlati mrzlici. Med potovanjem sem tudi jemal tablete proti malariji.

Kje si imel začasen dom?

Nekaj časa sem preživel v varovanem apartmaju, v katerem so bivali tudi evropski zdravniki. Občasno prihajajo na delo v Gvinejo Bissau in pomagajo v tamkajšnjih otroških bolnišnicah. Kasneje sem preživljal noči v neurejenih apartmajih.

Kako si preživel prve dni? Na kaj si se najtežje privadil?

Prve dni sem preživel delno v strahu zaradi gneče v mestih in tatov. Najtežje se mi je bilo privaditi na novo hrano. Restavracij je bilo malo, samo ena od njih pa je imela na meniju hrano, pripeljano iz Evrope.

Kakšen odnos so imeli Afričani do tebe?

Preden sem odpotoval v Gvinejo Bissau, sem imel močne predsodke o temnopoltih ljudeh. A kmalu sem ugotovil, da sem se hudo motil. Imeli so prijazen in pozitiven odnos do nas, belcev.

Klemen Štorman

Domačini, predvsem otroci, so naju vsak dan pozdravljali »Hello, blanko«. To je na nek način enako, kot mi mimoidočim temnopoltim ljudem rečemo »črnci«.

Kakšne so se ti zdele družine? So živele v ugodnih življenjskih razmerah? Koliko otrok je bilo v eni družini?

V družinah je zelo veliko otrok. Večina jih živi v revščini, v skromnih domovih, brez pitne vode, z malo hrane in brez elektrike.

Kako si doživljal otroke?

Otroci so bili zelo prijazni in spoštljivi do naju. Ker so živeli v skromnih razmerah, so vsako malenkost še bolj cenili. Veseli so bili vsakega mojega darila.

Kaj ti je bilo na potovanju še posebej zanimivo? Zakaj?

Najbolj mi je bila zanimiva neokrnjena narava na otokih Bubaque in Rubane, ki sem ju obiskal.

Bi izpostavil kakšno stvar, ki je ne bi nikoli več poskusil, pa si jo tam prvič?

Če bi me še kdaj zaneslo v afriške države, bi se zmeraj prepričal, na katerem delu plaže se lahko kopam. Enkrat sem se kopal v morju, kjer je bil močnejši morski tok in so se tam najraje zadrževali morski psi!

Tajda Štorman, 8. razred, Osnovna šola Polzela

***

Želiš deliti svojo zgodbo z nami? Piši nam na urednistvo@casoris.si. Z veseljem jo bomo prebrali in objavili.