World Schoolar’s Cup: Dogodek, ki bi ga mogel doživeti vsak otrok

V soboto, 2. februarja, in v nedeljo, 3. februarja, smo se trije sošolci, ki se poznamo že od vrtca: Adriana, Samo in jaz skupaj z učiteljico Nastjo Mueller udeležili regijskega tekmovanja World’s Schoolar’s Cup – WSC, ki je potekalo v Ljubljani.

Na tekmovanju smo zastopali svojo šolo OŠ Hinka Smrekarja iz Šiške v Ljubljani.

Nihče od nas ni vedel, kaj to tekmovanje sploh je, zato nismo prišli tja zaradi kvalifikacij za uvrstitev na svetovno tekmovanje, temveč le zaradi odlične izkušnje.

Vsi trije imamo velik besedni zaklad v angleščini, kar nas je pripeljalo vse do kvalifikacij, saj celotno tekmovanje poteka le v tem jeziku.

Tekmuje se v debatah, pisanju esejev, reševanju testa iz znanja ter v skupinskem tekmovanju na Schoolar’s Bowlu.

Ko smo se uvrstili naprej, smo bili vsi zelo veseli, vendar je nastopilo veliko vprašanj, na katere je bilo potrebno odgovoriti pred prijavo.

Ob pomoči staršev, ki so preiskali in poiskali veliko možnosti za financiranje dogodka, ki ni brezplačen, ter ob podpori šole z mentorico smo se odločili za nadaljevanje v nizozemskem Haagu. Za prijavo smo namreč imeli na voljo več mest po svetu, ki prav tako organizirajo tekmovanje WSC na višjem nivoju, t.i. Global Roundu.

V mesecih med prijavo ter odhodom v Haag smo se z mentorico pripravljali na tekmovanje, naloge pa smo morali opravljati tudi doma.

Prišle so težko pričakovane počitnice in s tem mesec julij, ko je bil čas, da poletimo vse do Nizozemske, kjer je tekmovanje potekalo od 21. do 26. julija. Nekateri izmed nas so leteli prvič, kar je bila še ena dodatna izkušnja.

Po prihodu smo se nastanili in priznam, da smo bili od potovanje od Ljubljane do Benetk ter nato zgodnjega jutranjega leta zelo utrujeni.

Naslednji dan smo se registrirali. Vsak je dobil svoj kartonček, ki nam je omogočal prost vstop v kongresni center World Forum, kjer je potekalo tekmovanje WSC.

Drugi dan smo imeli predstavitev svoje države in vsi smo ponosno predstavili našo lepo Slovenijo.

Po tem se je upanje spet vrnilo in medalje so se kar kopičile.

Mina Ravbar

Sledil je lov na zaklad v rotterdamskem živalskem vrtu. Da bi spoznali nove prijatelje, so nas nas razdelili v nove skupine otrok iz različnih držav sveta. Vsi v skupini smo si bili na začetku neznanci, ob koncu dneva pa smo se razšli kot dobri prijatelji.

Vsi trije smo zelo uživali v tem dnevu, ker je za nas pomenil veliko neznanega. Čisto potihoma smo si priznali, da nas je bilo tega dneva strah. Ko pa smo prebili led, smo se že veselili novih dogodivščin.

Dnevi, ki so sledili, pa niso bili namenjeni zabavi, temveč delu, koncentraciji in ambicioznosti.

V ponedeljek, 22. julija, smo imeli debate na različne teme – to je tekmovanje med skupinami, v katerem ena skupina zagovarja stališče, druga pa zavrača trditve prve.

Konkurenca je bila močna, saj na tekmovanje prihajajo skupine otrok, ki imajo učenje debat že znotraj pouka in so v tej veščini zelo podkovani, velikokrat pa jim je angleščina tudi prvi jezik. Nismo bili najboljši, čeprav smo na koncu vseeno prejeli srebrno medaljo za dobre govorce.

Sledilo je še več tekmovanj od jutra do večera in domov smo se vračali utrujeni.

Poleg tega pa je bila zunaj neznosna vročina, ki nas je še bolj utrujala. Po dveh zelo napornih dneh smo imeli v sredo prosti dan, ki smo ga izkoristili za ogled prečudovitega Amsterdama. Čeprav je bilo tisti dan najbolj vroče, smo vseeno izjemno uživali.

Naslednji dan smo imeli razglasitev. Naš cilj je bil, da osvojimo vsaj eno medaljo, ker smo se zavedali, da smo na tekmovanju začetniki in da se naše znanje šele kali.

Ko smo ga dosegli, smo se namestili na stole in se obupani razgledovali po dvorani, saj smo globoko v srcu vendarle želeli več nagrad.

Potem se je zgodilo presenečenje. Ime naše šole se je prikazalo na tabli za razglasitev medalj. Vsi smo skočili pokonci, saj smo bili 40. od 300. skupin.

Upanje se je spet vrnilo in medalje so se kar kopičile.

Na koncu se nam je uresničila tudi najbolj skrita želja. Čeprav smo bili na tabli napisani med zadnjimi, smo se vseeno uvrstili na svetovno prvenstvo, ki bo novembra v Združenih državah Amerike na Univerzi Yale.

Zelo si želimo, da bi se udeležili še zadnjega, prestižnega kroga WSC tekmovanja.

Pred prijavo moramo ponovno s pomočjo staršev, šole in še koga, ki nas je pripravljen podpreti, odgovoriti na nekaj finančnih in logističnih vprašanj, ki nam trenutno še zapirajo pot naprej. 

Tekmovanje je organizirano kot velik dogodek, ki nas veliko nauči ter nam da spodbudo za naprej.

Vsi tekmovalci posvojimo alpako, ki je zaščitna maskota tekmovanja. S posebno prisego se ob tem zavežemo, da bomo delali dobro na svetu.

Nočemo, da gre ves ta trud, ki smo ga vložili, da smo prišli tako daleč, splaval po vodi.

Upamo, da se bo naša želja uresničila, pa ne le zato, ker bi tako spoznali novo celino in mnoge druge kulture, temveč tudi kot nova izkušnja na WSC tekmovanju.

Mina Ravbar, 8. razred, v imenu skupine tekmovalcev iz OŠ Hinka Smrekarja na WSC Global Round