Zgodba o dečku Auggieju, ki s svojim velikim srcem premaguje ovire vključevanja v družbo, je iz knjige Čudo v Sloveniji že dobro znana, tokrat pa navdušuje tudi na velikem platnu.
Petošolka Eva Maler iz radovljiške OŠ Antona Tomaža Linharta, ki jo je knjiga očarala, je komaj čakala, da bo Auggieja lahko videla tudi v filmu.
Jaz sem Auggie Pullman
Čudo je prav posebna knjiga.
Govori o sprejemanju drugačnosti. Glavni junak, desetletni August Pullman, se je rodil s hudo deformacijo obraza. »Ne bom opisoval, kakšen sem na pogled, najbrž je huje od vsega, kar si lahko zamislite,« pravi.
Takoj ko je na literaturnem delu podpis Boštjana Gorenca – Pižame, vem, da mi bo knjiga všeč. Odličen prevod.
Všeč mi je vsebina knjige, ki je hkrati žaIostna in ganljiva, duhovita in smešna, poučna in spodbudna in do konca napeta.
Všeč mi je tudi način pripovedovanja. Zgodbo pripoveduje šest otrok. Vsak s svojimi besedami opiše isto zgodbo. Vsak jo vidi po svoje. In vsak ima svojo zgodbo in svojo stisko, ki jo skriva. Jack živi v revščini, Via živi v senci brata z iznakaženim obrazom, Justin živi v neljubeči družini, Summer nima očeta, Miranda ima ločene starše. Le Auggiejeva stiska je vidna navzven.
Knjigo priporočam vsem najstnikom, prav posebej pa vsem petošolcem. Priporočam pa jo tudi vsem šolskim delavcem, saj si želim take šole, kot je Beecherjeva šola. Knjigo priporočam tudi vsem staršem. Preberite jo tudi mlajšim osnovnošolcem, in če jo boste brali s srcem, bo cel svet prijaznejši in lepši. Ugotovili boste, da je tudi vaš otrok pravo čudo.
Ampak pozor!
Če boste prebrali knjigo:
– lahko postanete bolj prijazni,
– lahko boste začeli sprejemati drugačnost,
– morda ne boste več zaupali govoricam,
– končno vas bo začela zanimati resnica.
Komaj čakam, da izvem Julianovo resnico!
In komaj čakam na film. Samo trije dnevi še.
Eva Maler, 5. razred, OŠ Antona Tomaža Linharta Radovljica
Slovarček
Recenzija je prikaz strokovnega mnenja, sodbe o (novem) znanstvenem ali umetniškem delu, zlasti glede na kakovost, ocena.