Vojni na Bližnjem vzhodu žal ni videti konca.
Jutri bo predvidoma nastopilo štiridnevno premirje. V tem času si bosta obe vpleteni strani izmenjali talce. Mednarodna skupnost pa bo čas izkoristila, da palestinski strani dostavi humanitarno pomoč.
Do junija letos je Palestino priznalo 139 od 193 držav članic Organizacije združenih narodov, Palestinci še nimajo pravice do samoodločbe, pravice do neodvisnosti in suverenosti ter pravice do vrnitve v svoje domove in na posesti, od koder so bili pregnani.
Vojna je najbolj prizadela Gazo, ki skupaj z Zahodnim bregom tvori palestinsko ozemlje.
O dogajanju tam sem povprašala 11-letno Nežo in 13-letnega Matijo, ki živita v Sloveniji. Situacijo v Palestini spremljata od daleč, vendar sta z njo tesno povezana.
Njuna mama ima namreč palestinsko-judovske korenine in del njune družine živi prav na vojnem območju.
Kaj bi odgovorila prijatelju, če bi vaju vprašal, kaj se dogaja v Palestini in Izraelu?
Po drugi svetovni vojni so zmagovalne države, večinoma ZDA in Velika Britanija, povabile judovsko prebivalstvo, naj se naselijo na Sredozemsko obalo Male Azije, kjer so živeli in še zdaj živijo Palestinci.
Sprva so Izraelci odkupovali njihovo zemljo, v zadnjih letih pa so palestinska ozemlja zavzeli tudi vojaško.
Bi vama bilo neprijetno o tem govoriti s prijatelji? Zakaj?
Ne, saj misliva, da imajo ljudje pravico vedeti zgodbo obeh strani, ne samo izraelske.
V Gazi in Izraelu imata sorodnike in prijatelje. Kaj oni pravijo o vojni?
Del družine na strani najine mame še vedno živi na Zahodnem bregu.
Pravijo, da Zahodni breg bombardirajo, a da ni tako hudo kot v Gazi.
Zelo jih je strah in si zelo želijo, da bi bilo vojne konec.
O vojni se pogovarjate tudi doma. Kako jo doživljate?
Zelo smo žalostni zaradi smrti civilistov na obeh straneh.
Teroristični napadi Hamasa se nam zdijo nedopustni. Prav tako pa mislimo, da zaradi dejanj te majhne teroristične organizacije ne bi smeli kaznovati prav vseh Palestincev.
Slovarček
Pravica do samoodločbe je pravica naroda, da si sam določa zunanjo in notranjo politično ureditev in delovanje.
Suverenost je politična neodvisnost, samostojnost.
Civilist je, kdor ne nosi uniforme, zlasti vojaške.