Svetovni dan vode, ki ga praznujemo danes, je kot nalašč za razmislek o tem, kako ravnamo z njo.
Porabimo je veliko, zato se pogosto pojavlja dilema, ali bi morali dvigniti njeno ceno. S tem bi morda lahko dosegli zmanjšanje njene porabe.
Koliko je sploh porabimo?
V letu 2019 smo načrpali 83 kubičnih metrov vode na prebivalca. V Grčiji so je načrpali skoraj dvakrat toliko oziroma največ v Evropski uniji. Medtem so je na Malti načrpali le 30 kubičnih metrov.
Voda je tam občutno dražja kot pri nas, kljub temu da je porabimo več.
Zato nekateri raziskovalci trdijo, da lahko njena podražitev prispeva k večjemu varčevanju z njo. Drugi temu nasprotujejo.
Problemi z vodo so različni, od pomanjkanja do razsipavanja z njo:
- za umazano industrijo,
- namakanje polj,
- nenadzorovano črpanje,
- onesnaževanje (tudi podtalnice).
Bi s tem, da podražimo nekaj, kar je vsem skupno, nujno za preživetje in zaščiteno kot javna dobrina, rešili problem premalo skrbnega ravnanja z vodo?
Kako ravnati, da bi vsi imeli enak in pravičen dostop do vode ter da bi zadostili še potrebam industrije in kmetijstva?
Kako je s sladko vodo?
Sladka voda obsega le 2,5 odstotka vodnih virov na planetu, od tega jih je 70 odstotkov shranjenih v ledenih in snežnih gorah na arktičnih ter antarktičnih območjih. Preostanek jih je v podtalni vodi, jezerih, rekah in mokriščih.
Za pitno vodo imamo na voljo manj kot 0,5 odstotka vse svetovne vode.
Ljudje smo njeni veliki porabniki in močno vplivamo na vodni režim v številnih pokrajinah, pa tudi globalno.
Kako je z njeno potrošnjo?
Ta ves čas narašča. V zadnjih 100 letih se je poraba pitne vode povečala za šestkrat.
Rast prebivalstva in višja raven dohodka vodita do večjega povpraševanja po izdelkih, ki zahtevajo večjo porabo vode, kot so:
- meso,
- sladkor in
- bombaž.
To vpliva na sladkovodne ekosisteme: zajezujemo in reguliramo reke, zaradi namakanja izsušujejo jezera in reke, prav tako to ogroža mnoge sladkovodne živalske in rastlinske vrste.
Kaj vse vpliva na položaj vode?
- Podnebne spremembe,
- naraščajoče temperature, kar vpliva na:
- porazdelitev in vzorec padavin,
- povzroča taljenje vodnih zalog, kot so ledeniki,
- pospeševanje izhlapevanja itd.
To in tekmovanje za vodne vire lahko privede do krize z vodo.
Poleg tega se močno povečuje tudi njeno onesnaževanje, kar vpliva na njeno kakovost in primernost za uporabo.

Argumenti ZA podražitev vode
- Podražitev bi zmanjšala porabo in onesnaževanje, vode ne bi primanjkovalo in tako bi v resnici postala bolj dostopna vsem.
- Z njo bi doumeli resnično vrednost vode, te dragocene temeljne, globoko razvrednotene in zlorabljene dobrine, in z njo ravnali skrbneje.
Argumenti PROTI podražitvi vode
- Voda je javna dobrina, zato ne sme biti podvržena tržnim cenam in še posebej ne privatizaciji.
- Njena vrednost je že zelo dobro znana vsem, ki je ne morejo uporabljati prav zaradi previsoke cene. Njena podražitev bi poslabšala njihove življenjske razmere.
- Samo višja cena ne bo zagotovila bolj skrbnega ravnanja z njo, saj se za tiste, ki si jo lahko privoščijo, ne bo spremenilo nič. Potreben je nadzor nad porabo vode in nadzor nad onesnaževanjem (odpadne vode, pesticidi …).
Kaj meniš ti?
***
Izvedbo aktivnosti omogoča projekt Climate Of Change, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij, v Sloveniji Platforma SLOGA. Projekt sofinancirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) ter Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.
