Ves čas opazujemo gnezdo štorkelj in majhne kljune, ki kukajo iz njih

Ko smo se učenci vrnili s prvomajskih počitnic, smo se raznežili.

Na strehi zraven šole gnezdi par štorkelj in iz gnezda so kukali mali kljuni. Zdaj vsak dan opazujemo, kako v odprte kljune samec in samica prinašata hrano.

Štorklje si izbirajo gnezdišče na območjih, kjer najdejo dovolj hrane za odraščanje mladičev.

Vsak mladič dnevno poje vsaj kilogram hrane. Če to pretvorite v kobilice in druge manjše živali, si lahko predstavljate, da imajo zelo veliko dela. Zato štorklje prebivajo samo na območjih, kjer so še bogati travniki, polni žuželk, dvoživk in miši.

Urša Gajšek, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije

Odrasla štorklja tehta 3,5 kilograma, mladič pa 4,5 kilograma, kar je več kot odrasla štorklja, še dodaja.

Že jeseni bo pred mladiči velik izziv. Ptice, ki jih zdaj opazujemo v gnezdu na strehi komendske pošte, bodo takrat predvidoma odletele v tople kraje.

V Sudan in Egipt, napoveduje Urša Gajšek, ki štorklje tudi popisuje. Med koncem junija in začetkom julija skupaj z drugimi raziskovalci obišče gnezda bele štorklje po državi in jih šteje. Tako so prešteli, da je lani pri nas gnezdilo 300 parov štorkelj.

Štorklje so ptice selivke, ki prezimijo v toplih krajih.

Dokler mladič spolno ne dozori, to pomeni, da ima lahko mladiče, ostane tri do štiri leta na prezimovališčih v Afriki.

Urša Gajšek

Preden se mlade štorklje, izvaljene v Komendi, vrnejo iz Afrike, preteče veliko časa. Štorklje same po sebi vedo, da se morajo seliti. To je nagon, pravi.

Veliko se govori, da imajo vse življenje istega partnerja.

Štorklja je zvesta gnezdu, vrača se na isto mesto, kjer je že uspešno gnezdila. Če se samcu ali samici kaj zgodi, recimo da pogine in se ne vrne v gnezdo, bo sprejela drugega partnerja.

Urša Gajšek

Ker so velike, nimajo toliko naravnih sovražnikov.

Štorklje bolj od kun in lisic ogrožamo ljudje. V Sloveniji in Evropi predvsem z daljnovodi, ki smo jih zgradili za prenos električne energije.

V Afriki pa jih lovijo lovci in krivolovci.  

»Daljnovodi z žicami sekajo selitvene poti. Če se štorklje vanje zaletijo, poginejo. Na njih tudi gnezdijo. Lahko se ponesrečijo, ko se z razprtimi krili dotaknejo dveh žic hkrati,« opozarja sogovornica.

Kako naj vemo, ali opazujemo isti par štorkelj?

»To lahko ugotovimo, če je štorklja obročkana. Če so jo obročkali pri nas, nad kolenom nosi črn obroček z oznako. Če imajo obroček, ga poskušajte prebrati z daljnogledom,« svetuje.

V centru za obročkanje pri prirodoslovnem muzeju bodo iz podatkov z obročka lahko ugotovili, od kod izvira štorklja, ki gnezdi v Komendi.

Priskočili bodo na pomoč.

Jošt Šimenc in Ela Likozar Jurgec (7. razred), Kaja Markoja in Dora Burger (6. razred), Osnovna šola Komenda Moste

***

Želiš deliti svojo zgodbo z nami? Piši nam na urednistvo@casoris.si. Z veseljem jo bomo prebrali in objavili.