Vem, zmorem, znam biti sama doma

Kdaj je pravi čas, da ostanete otroci sami doma?

Eni bi rekli, da ste pripravljeni, drugi bi morda priznali, da vas je še malo strah. 

Ne boste verjeli: enako bi rekli starši. Eni bi dejali, da so njihovi otroci na to pripravljeni že pri osmih letih, drugi bi imeli pomisleke celo za svoje dvanajstletnike.

Starši si lahko pri odločitvi pomagajo z nasveti strokovnjakov in drugih staršev. 

Kaj pa otroci? 

»Vem, zmorem, znam,« vztrajno ponavlja Zoja. »Lahko sem sama doma. Ti pokažem? Poglej! Morda ti bodo mojo nasveti pomagali.«

Brez skrbi, na YouTubu sem videla, kaj moram povedati reševalcem

Ko sem sama doma, me ni strah. No, malo me je, ampak res čisto malo. Enkrat se mi je zdelo, da slišim čudne zvoke; kot da je v hiši nekdo, ki ga ne poznam, in sem se ful ustrašila.

Sicer pa vem, kaj moram narediti, ko sem sama doma. Znam poskrbeti, da se mi ne bo nič zgodilo.

Obstaja nekaj osnovnih pravil, ki se jih lahko tudi ti držiš.

Če kdo pozvoni na vratih, pogledam, kdo je. Jaz lahko pogledam skozi okno. Če ga ne poznam, ne odprem vrat.

Če se urežem v prst, si na rano nalepim obliž. Če to ne pomaga, pokličem mami.

In kaj počnem, ko sem sama doma?

Malo gledam risanke, malo delam naloge, malo se učim in malo pospravljam.

Včasih pride na obisk prijateljica. Starši dovolijo, da se igrava, ko jih ni doma. Ampak ne bi pa kar nekam šla, ne da bi jim to povedala. Recimo ne bi šla kar sama s frendi v kino.

Znam si pogreti mleko in narediti umešana jajčka.

Da se ne smem dotikati elektrike in vtičnic, vem, že odkar sem dopolnila pet let.

Policijo znam poklicati na 113. Vem, da moram opisati, kaj se je zgodilo. Potem pridejo in pomagajo.

Če se zelo poškoduješ, pokličeš 112. Na YouTubu sem videla, da moraš povedati, kje si, za kaj gre, da si si recimo poškodoval roko, in vse te stvari. Povedati moraš tudi, koliko je poškodovanih. Potem pridejo in te rešijo.

Tudi če bi nenadoma zmanjkalo elektrike, ne bi bilo težav. Prižgala bi svetilko, ki jo imamo v predalu.

Starši mi tudi toliko zaupajo, da grem lahko sama na trening. Ko me je mami vprašala, kaj bi naredila, če bi se izgubila, sem ji rekla, da bi naredila kompas. V šoli smo se ravno učili, kako ga naredimo iz lista in kovinske sponke. Samo še lužo bi rabila.

Saj se samo šalim.

Če bi se izgubila, bi poklicala starše na pomoč. Najprej bi poiskala osebo, ki bi se mi zdela zaupanja vredna, in bi jo prosila, če mi posodi telefon. Ziher bi mi ga posodila. Recimo ustavila bi mamico z otrokom. Ena mamica z otrokom me je vprašala, če sem v redu, ko sem se zadnjič spotaknila in padla.

Sama sem lahko doma zato, ker sem že dovolj velika. Stara sem devet let. Majhnega otroka pa starši ne morejo kar pustiti samega doma. Če otroka pustimo samega, ko je še premajhen, se ne počuti varno. Strah bi ga lahko bilo, da bo kdo vlomil ali kaj takega, in bi se začel jokati.

V bistvu mi je fajn, da sem lahko sama doma. Čutim, da mi starši zaupajo. To mi je zelo všeč. Če ti starši ne zaupajo, te to prizadene in si lahko zelo žalosten.

Če bi moja prijateljica želela ostati doma, pa ji starši ne bi pustili, bi se ponudila, da ji pridem delat družbo. Tako bi naredila nekaj dobrega in potem bi tudi ona kdaj drugič nekaj dobrega naredila zame.

***

Rubriko Vem, zmorem, znam pripravljamo v sodelovanju z Zavarovalnico Triglav. Več napotkov, kdaj lahko otroci ostanejo sami, in drugih koristnih nasvetov je na voljo na njihovem portalu Vse bo v redu.

Naročite pa se lahko tudi na e-novice posebej za starše. Tako boste najbolj uporabne nasvete prejeli kar v svoj elektronski nabiralnik.