V noči raziskovalcev so me najbolj zanimali superprevodniki

Da bi nam približali znanost in nas navdušili zanjo, raziskovalci konec septembra izvedejo evropsko noč raziskovalk in raziskovalcev.

Na ta dan so se po vsej Evropi in tudi v Sloveniji zvrstili različni znanstveni dogodki, eksperimenti, delavnice in dnevi odprtih vrat institucij, povezanih z znanostjo.

Predstavili so nam delo fizioterapevta in kako zdravijo različne poškodbe športnikov.

Videli smo napravo, ki pokaže, koliko kilogramov lahko stisneš z dlanjo. Pri profesionalnih športnikih to napravo uporabljajo tako, da izmerijo stisk dlani na začetku sezone. Tako imajo, če pride do poškodbe, referenco, kakšno moč naj športniku povrnejo z rehabilitacijo. 

Na drugih delavnicah smo delali eksperimente s suhim ledom. 

Pokazali so nam napravo za stimulacijo mišic, imeli smo tudi delavnico o prvi pomoči. Končali smo z delavnico o kosteh in kako jih krepiti.

Popoldan sem šel še v Ljubljano. 

Tam sem si najprej ogledal znanstveno-umetniški nastop Adija Smolarja skupaj z dr. Miho Kosom. Dr. Kos je v predstavi izvajal različne eksperimente. 

Predstava je bila zabavna, zanimiva in poučna.

V velik kozarec je vlil mineralno vodo in vanj stresel pest riža. Zrna so se potopila na dno kozarca. Tam so se nanje prilepili mehurčki in jih popeljali navzgor. Zrna so nato spet padla na dno in cikel se je ponovil.

Pokazal je še, da helij ne krši zakonov gravitacije, ampak je krivec zrak.

Dr. Kos je balon napolnil s helijem in ga dal v veliko prozorno cev. Balon je seveda odletel na vrh cevi, kjer ga je pokrov zaustavil. Ko pa je cev začel polniti s helijem, je balon počasi padal navzdol.

Med eksperimenti je pripovedovalka brala njegove sonete. Ti so razlagali, kaj se dogaja, po vsakem eksperimentu pa je Smolar zaigral eno svojih pesmi.

Potem sem obiskal Hišo eksperimentov in nato Institut Jožefa Stefana.

Na inštitutu so imeli več različnih stojnic s poizkusi.

Najbolj me je zanimal prav poizkus s superprevodniki.

V tem primeru je bil to navaden keramični pak, ohlajen na -193°C.

Prav tako ima superprevodnik zanimivo lastnost.

Ujame se v magnetno polje in tako lebdi nad magneti.

Bilo je zanimivo, saj so mi dovolili, da ga primem – seveda z rokavico – in ga poženem po tirnicah, narejenih iz magnetkov.

Po tem eksperimentu sem si ogledal mikroskop, ki lahko snovi poveča na raven atomov.

Ta stane štiri milijone evrov in ima 10.000.000-kratno povečavo.

Izjemno zanimivo je bilo, ko sem videl sliko atomov in so bili vsi popolno razporejeni v vrste in stolpce.

Vmes pa so bile vezi med njimi in vakuum.

Na koncu večera sem si ogledal še zelo zabaven šov po imenu Šov eksperimentov Blisk, vročina in mraz – kemija pokaže svoj pravi obraz.

Najbolj sem si zapomnil, ko so plastenko napolnili s tekočim dušikom in jo zaprli, v pokrovčku pa je bila majhna luknjica. Iz te luknjice je pihal bel prah, ki je bil v resnici tekoči dušik, in izgledalo je kot vulkan, ki bruha pepel.

Noč raziskovalcev je bila res zelo zabavna.