Živim ob morju. Življenje v njem me zanima.
Radovedna sem bila, ali imamo v slovenskem delu Jadranskega morja koralne grebene.
»Imamo greben pred rtom Ronek pri Strunjanu, ki mu lahko rečemo koralni greben,« je zanimive odgovore o slovenskem morju dal biolog dr. Borut Mavrič z Morske biološke postaje v Piranu.
V katerem delu Slovenije se nahajajo ostanki koralnih grebenov?
V 15 do 20 kilometrov širokem pasu od Soške doline do Bele Krajine najdemo ostanke tipičnega bariernega grebena, ki je uspeval v zgornji juri, to je v času od 157 do 151 milijonov let pred sedanjostjo.
Kaj pa v morju, imamo koralni greben?
Res je. Tudi danes imamo v slovenskem morju biogeno formacijo. To je tvorba z izjemno pestrim življenjskim okoljem, kjer živi veliko število vrst, in lahko ji rečemo koralni greben.
To je greben pred rtom Ronek pri Strunjanu.
Sestavljajo ga kolonije in polomljeni koraliti sredozemske kamene korale.
V našem morju res plava morski pes? Je nevaren?
V slovenskem morju smo do zdaj zabeležili okrog 20 vrst morskih psov, v Jadranu pa okoli 29 vrst.
Večina se v slovenskem morju pojavlja občasno, nekatere pa so tu prisotne redno, recimo navadni, črnopikčasti in sinji morski pes.
Severni Jadran je vzrejno območje za številne vrste morskih psov in skatov, kar potrjuje veliko število ujetih zelo mladih primerkov.
Mladi primerki se tu učijo lova, zrastejo in nato odidejo v druge kraje.
Med vsemi znanimi vrstami morskega psa je ljudem nevarnih le pet vrst morskih psov.
Večja je verjetnost, da nam bo v tropih na glavo padel kokosov oreh, kot da nas bo napadel morski pes.
Zakaj v zadnjih letih v našem morju vse pogosteje naletimo na prozorne meduze? Ali so nevarne?
V slovenskem morju se v večjem številu praviloma pojavljajo tri vrste klobučnjaških meduz.
Za zimo je značilen pojav velikega morskega klobuka, pomlad je čas uhatega klobučnjaka, poletje pa morske cvetače.
Poleg njih se od večjega želatinoznega planktona od leta 2016 v večjem številu pojavljajo tudi tujerodne rebrače, ki pa niso meduze in nimajo ožigalk.