fbpx
Časoris
Ugotovili smo, da zelene strehe zelo dobro vplivajo na okolje. Predstavljajo prostor z več biodiverzitete v urbanih naseljih, ne vplivajo negativno na naravne vire, saj ne potrebujemo ničesar drugega kot kameno volno, prav tako pa prav tako pa dajejo prijeten videz mestnemu okolju. Vir: Unsplash
Ugotovili smo, da zelene strehe zelo dobro vplivajo na okolje. Predstavljajo prostor z več biodiverzitete v urbanih naseljih, ne vplivajo negativno na naravne vire, saj ne potrebujemo ničesar drugega kot kameno volno, prav tako pa dajejo prijeten videz mestnemu okolju. Vir: Unsplash

Tudi najbolj neumne ideje vodijo do dobrih rešitev

Na Gimnaziji Škofja Loka smo se odločili, da se udeležimo projekta Mladi Klimaton 2021, ki je del mednarodnega izobraževalnega programa Mladi iznajditelji.

Projekt nam je predstavil prof. Matic Močnik, in dvanajst dijakov se je javilo, da se projekta udeležimo skupaj. Gimnazijo sta zastopali dve skupini, ki sta dosegli izjemne rezultate.

Prva skupina, ki so jo sestavljali vodja skupine Nives Košnjek, Tinkara Mrak, Ana Omejc, Tinkara Rozman, Ana Tušek in Aljaž Jeram, je dosegla odlično 3. mesto.

Druga skupina, katere člani smo bili Filip Erznožnik, Jakob Grašič, Tomaž Jelenc, Ema Kafol, Nika Stržinar in vodja Eva Družinec, pa je dosegla 1. mesto.

S profesorjem Močnikom in ravnateljem šole, g. Jožetom Bogatajem, smo se dogovorili, da projekt izpeljemo skupaj v šoli. Tako smo se v soboto, 4. decembra, vsi sodelujoči zbrali v šoli.

Zjutraj smo najprej poslušali predavanje Igorja Kosa o podnebnih spremembah, krožnem gospodarstvu in gospodarstvu prihodnosti. Po krajšem premoru so nam predstavniki podjetij Javno podjetje Komunale Škofja Loka in Knauf Insulation predstavili izzive.

Izbrali smo si izziv podjetja Knauf Insulation, potem pa smo se lotili dela. Ugotavljali smo, kako bi pticam preprečili, da bi iz Urbanscape zelene strehe kljuvale kameno volno. Najprej smo se pogovarjali, kako problem in hkrati zelene strehe vplivajo na okolje.

Ugotovili smo, da zelene strehe zelo dobro vplivajo na okolje. Predstavljajo prostor z več biodiverzitete v urbanih naseljih, ne vplivajo negativno na naravne vire, saj ne potrebujemo ničesar drugega kot kameno volno, prav tako pa dajejo prijeten videz mestnemu okolju. Glede izziva smo se strinjali, da predstavlja precej velik problem predvsem z estetskega vidika, hkrati pa bi se lahko začele pojavljati težave s kakovostjo izolacije strehe.

Ptič. Vir: Unsplash
Vir: Unsplash

V naslednjem delu smo skupaj razmišljali o možnih rešitvah. Rešitve smo razporedili v dve kategoriji, glede na to, ali bi se osredotočili na odganjanje ptičev ali pa bi pticam pustili dostop do zelene strehe in samo preprečili kljuvanje kamene volne. Več idej smo imeli pri odganjanju ptic, vendar pa nam je bilo vsem v interesu, da v urbanih okoljih ohranimo čim večjo biodiverziteto.

Ko se nam je zdelo, da smo izčrpali svoje ideje, smo možne rešitve ponovno razdelili na dva dela. Na eno stran smo napisali ideje, ki so dejansko izvedljive, tako s strani proizvodnje kot s strani financiranja, na drugo pa smo napisali ideje, ki so bile preveč nore, predrage ali preprosto neizvedljive na tak ali drugačen način. Na koncu smo iz preostalih izvedljivih idej izbrali najboljšo in se lotili pisanja predstavitve ideje.

Eva Družinec

Ideja, ki se nam je zdela najbolj prepričljiva, je postavitev mreže v plast travnate ruše, ki bi zaščitila plast kamene volne pod njo. Mreža bi bila dovolj gosta, da skoznjo ne bi prišel ptičji kljun, vendar pa bi še vedno dovoljevala prost prehod žuželk in korenin.

Idejo smo predstavili v obliki časopisnega članka iz prihodnosti. Članek je opisal naš postopek reševanja problema in izpostavil nekaj naših odbitih idej. Ideji, ki smo ju predstavili kot najbolj nori, sta, da ptiči sploh ne obstajajo, ampak so samo droni, ki jih je ustvaril FBI. Tako bi lahko samo napisali elektronsko pošto v sam vrh urada in jih prosili, da drone samo malce reprogramirajo, da ne bi več kljuvali kamene volne.

Naša druga nora ideja pa je bila, da bi na zeleno streho dali lisico, ki bi odganjala ptice.

V članek smo vključili tudi nekaj znanih citatov, ki smo jih v naš namen malce priredili. Eden od njih, ki je predstavljal tudi naslov našega članka, je citat Williama Shakespeara iz drame Hamlet, ki se glasi: »Ptiči ali ne ptiči, to je sedaj vprašanje!«

Drugi citat je znani pregovor, ki se po priredbi glasi: »Ni vse ptič, kar se sveti.« Zadnji citat smo si izposodili pri znanem fiziku Albertu Einsteinu: »Edina stvar, ki me ovira pri zeleni strehi, so ptiči.« V članek smo dodali še nekaj fotografij in naslovov stranskih zgodb.

Na koncu pa je bil čas, da smo idejo predstavili komisiji, katere članica je bila tudi predstavnica podjetja Knauf Insulation, Nataša Ristič. Izkazalo se je, da je bila ideja všeč tudi komisiji, saj je naša skupina na koncu zmagala.

Naši sošolci iz druge skupine so ubrali malce drugačno taktiko. Osredotočili so se na marketinški pogled situacije, kajti, če kameno volno uporabljajo ptice, potem mora biti res kakovostna in brez kakršnihkoli škodljivih materialov. Zelo smo veseli, da so dosegli tako izjemen rezultat, saj se nam zdi njihova ideja zelo inovativna.

Projekt se nam je zdel imeniten, saj nam je dal možnost razmišljati o najrazličnejših problemih. Naučili smo se, da tudi najbolj neumne ideje vodijo do kakovostnih rešitev. Poleg vsega smo se tudi zelo zabavali, saj smo s prijatelji preživeli čudovito soboto. Prepričana sem, da se bomo še kdaj udeležili kakšnega podobnega projekta.

Eva Družinec, 3. letnik, Gimnazija Škofja Loka

***

Želiš deliti svojo zgodbo z nami? Piši nam na urednik@casoris.si. Z veseljem jo bomo prebrali in objavili.

Časoris

V Časorisu s svojimi zapisi in razmišljanji gostujejo tudi otroci, učitelji, ravnatelji, strokovnjaki in starši.
V prispevkih je zapisano njihovo mnenje, ki ne izraža nujno stališč uredništva.

Vprašanje tedna

Vreme

Ljubljana Slovenia
Mostly sunny
26°C
 

Podprite Časoris

Pomagajte nam ohraniti Časoris.
Brez vas ni nas.

Pošljite sms Casoris5 na 1919 in darujte 5 evrov.

ali

Pomagajte prek PayPala. Uporabite lahko tudi bančno kartico.

Kako še lahko podprete Časoris?

Spletni arhiv Časorisa