Tu je december, z njim pa tudi trije dobri možje

Ste se že kdaj vprašali, kaj hodi Dedku Mrazu po glavi, ko se pripravlja na vsakoletni decembrski obisk? Taja Zidanšek iz 6. b. OŠ Hinko Smrekar v Ljubljani se je opogumila in ga prosila za intervju.

Majhno darilce za lepše praznike

Tu je december, z njim pa tudi trije dobri možje …

Eden med njimi je Dedek Mraz. Vsako leto nas obišče s svojimi pomočniki: zajčki, miškami in z drugimi gozdnimi živalmi … Pride tudi v vrtce, šole in druge ustanove.

Ker me je zelo zanimalo, kakšno je življenje gospoda Dedka Mraza, sem sklenila, da se podam na dolgo pot le zato, da  ga spoznam in mu zastavim nekaj vprašanj …

Dolgo sem se trudila in ga iskala, in nato sem ga le našla. Ampak čisto vsega, kar sem izvedela, na primer, kaj počne vse druge mesece v letu, ne bom razkrila. Naj kakšna podrobnost iz njegovega življenja ostane skrivnost.

Zakaj ste se odločili, da boste obdarovali otroke?

Toliko iskrene ljubezni kot jo dobi Dedek Mraz, je najbrž nihče drug. Seveda je življenje Dedka Mraza kdaj tudi naporno, a decembrski dnevi so vedno najlepši v letu.

Kako dolgo že obdarujete otroke kot dedek Mraz?

Že 25 let.

Koliko časa potrebujete, da obdarite vse otroke?

6. decembra sem srečal Miklavža in povedal mi je, česa vsega ni uspel opraviti.

Dela bo še veliko in otroke bom zato obdaroval vse do Silvestrovega.

Letos bom pripravil tudi nekaj več kot 40 skupinskih obdaritev, največ v Mini teatru. Vsako leto sem tudi »hišni« Dedek Mraz v nekaterih draveljskih vrtcih, kamor zdaj tisti, ki so me spoznali pred dvajsetimi leti, vozijo svoje otroke.

Največ otrok pa bom videl med veličastnim sprevodom Dedka Mraza. Tedaj bom s podporo Turizma Ljubljana razdelili eno tono bonbonov. Ni slabo, kajne?

Kdo vam pri tem pomaga?

Spremljajo me predvsem snežne figure: snežaki in snežinke, vojščaki Dedka Mraza, škoromati, zajčki, medvedi, vile, princeske.

Ljubljanski sprevod Dedka Mraza je že nekaj časa v znamenju bele barve; malo zato, ker zadnja leta ni bilo snega, malo pa zato, ker je bela barva značilna za tega dobrega moža – za razliko od Božička.

Radi opravljate svoje delo?

Sprevod, ki ga pripravljamo je namenjen otrokom, ki želijo videti svojega prijatelja Dedka Mraza, poklepetati z njim, mu stisniti roko.

Zelo se trudimo, da je sprevod zato čim bolj prisrčen. Dedek Mraz se mora znati z otroki predvsem pogovarjati, se pošaliti in zapeti z njimi.

Toda Dedek Mraz je pravzaprav velik zaupnik in marsikateri otrok mi zaupa kakšno stvar o družinskih razmerah, ki ni zmeraj najbolj prijetna. Večkrat moram biti zato tudi pravi psiholog, da pomagam otrokom v težavah.

V vrtcu moram kdaj tudi na kolena, se najmlajšim približati kot kakšen mali škrat, in uporabiti »finte«, kot so bonboni v žepih. Tako se jim približam in pokažem, da jih želim razveseliti in da jim želim dobro.

Da, rad opravljam svoje delo, saj vidim, da jim prinašam notranjo toplino.

Kje živite?

Vsi otroci v Sloveniji vedo, da je Dedek Mraz doma pod Triglavom.

Ampak decembra ga, izjemno svečanega in urejenega po podobi slikarskega mojstra Maksima Gasparija, srečujemo tudi v Mini teatru, in to že od leta 1997, ko smo pripravili prvi sprevod v Ljubljani.

Ko Dedek Mraz pride v Ljubljano, si nadene bel usnjen plašč z ovčjim krznom, na katerem so všiti različni narodni motivi rož. Na glavo si posadi polhovko in v roko vzame palico. V tej ima zataknjeno smrekovo vejico, na njej pa slovensko trobojnico, kar je pomemben detajl.

In potem se odpravi med otroke.

Poznate tudi Miklavža? Od nekdaj me zanima, kaj naredijo s porednimi otroki parkeljni?

Tudi Miklavž decembra začasno gostuje v Mini teatru in ga tam večkrat srečem, ampak se ne pogovarjava o porednih otrocih.

Dedek Mraz obdaruje vse otroke, saj verjamem, da so vsi otroci v svojem srcu dobri in da si zaslužijo pozornost ob mojem prihodu in tudi darilo, pa če je to samo nekaj skromnega, na primer bonbon.

Smisel obdarovanja niso velikanska darila ampak  izkazovanje pozornosti s srečo, veseljem in nasmehom.

Kako se počutite, ko vidite, da je otrok vesel darila?

Spominov se je v teh letih nabralo ogromno, predvsem so tu spomini na velikanske oči, od ušesa do ušesa raztegnjene usta, na objeme, pesmice, risbice in vsesplošno radost.; radost stotin, tisočev otrok, ki sem jim imel priložnost polepšati dan, morda teden, celo otroštvo.

Rad se spominjam objetih otrok, ki skupaj s starši, starimi starši, bratci in sestricami na mrazu prepevajo Siva kučma bela brada …

Vesel sem, če vidim, da sem v njih vzpodbudil kreativnost, ljubezen, strpnost, sprejemanje drugačnih in drugačnega, odprtost in vero v tovarištvo in pravičnost.

Ali se kdaj zgodi, da katerega otroka ne obdarite? Zakaj?

Želel bi si, da bi bil vsak otrok v mesecu decembru deležen pozornosti vsaj enega od treh dobrih mož.

V Ljubljani imamo zato dve povorki: Miklavževo in povorko Dedka Mraza. Oba skušava s sadjem in sladkarijami obdariti prav vsakega malčka in vsem izvabiti srečo in iskrice v očeh.

Gotovo pa je še veliko otrok, ki naju iz različnih razlogov ne srečajo. Prav bi bilo, da bi se vsi v družbi trudili in jim omogočili, da bi bili deležni več sreče in veselja vsaj v mesecu radosti, v mesecu decembru.

Prav bi bilo, da bi vsak otrok dobil vsaj majhno darilce za lepše praznike.

Taja Zidanšek, 6. b., Osnovna šola Hinka Smrekarja