Dragi mulci,
vsako leto je prvi šolski dan zame čisto ekstra dan.
Zvečer se kmalu spravim v posteljo, da bom zjutraj spočita in polna energije. Energije mi ne zmanjka tja do treh zjutraj, ko strmim v strop in razmišljam o pomembnih življenjskih vprašanjih, kot na primer, če raki v morju vidijo ribe, tako kot mi vidimo ptice?!?
Tik preden je treba vstati, zaspim, tako kot moj dragi mož zaspi v prvih dveh sekundah filma (in moj mož zaspi zelo trdno in zelo glasno, kar lahko potrdi tudi najbolj oddaljeni sosed).
Zbudim se z lasmi, ki bi mi jih zavidala Poppy iz Trollov, s kakšnim svežim krasnim mozoljem, rahlim cmokom v grlu in s tresočimi rokami.
Prvi šolski dan je pomemben. Je kot nov, svež začetek. Začetek, ko je še vse mogoče. Ko se lahko odločiš, da bo to leto tvoje. Da se boš trudil, da boš prijazen, da boš na stvari poskušal gledati z rožnatimi očali, da boš poskusil kaj novega in pustil za seboj tisto, kar ni bilo tako fajn. To je začetek nove dogodivščine. Ko se nam lahko zgodijo nadvse nore in carske stvari, če le želimo. In je dan, ko učitelj prvič sreča svoje mulce. Mulce, s katerimi bo preživel leto, ki bodo postali malo njegovi in za katere bo skrbel, kot bo le lahko.
Zato je povsem normalno, da v prvi šolski dan zakorakamo s svežim mozoljem.
Se pa vsako leto zgodi tudi, da tresoča kolena in cmok v grlu izginejo v istem trenutku, ko se ti novi, frišni, frajerski mulci nagnetejo okoli mene. Ko gremo skupaj v razred. V naš drugi dom. Takrat vem, da bo vse ok. Mozolj na žalost še nekaj časa vztraja.
Verjetno bodo letošnja kolena še malo bolj tresoča – in posledično mozolj malo večji. Ker, dragi moji mulci, nimam pojma, kaj nas čaka. Bomo v šoli? Mogoče doma? Mogoče malo tu, malo tam? Bomo skupaj, ko bomo narazen? Ali bomo narazen, ko bomo skupaj?
Nimam pojma!
Vseeno pa vem eno stvar. Ko vas bom zagledala na prvi šolski dan, bom vedela, da bo vse ok. Da bomo skupaj zmogli in odrockali tole šolsko leto, kakršnokoli že bo.
Letos torej, poleg puščice in zvezkov, zapakirajte v torbe še rožnata očala. Skozi njih boste videli svet lep, posledično boste prijazni drug z drugim, pomagali boste ljudem okoli vas in ostali pozitivni ter nasmejani do ušesnega masla. To je tisto, kar letos najbolj potrebujemo. In to je tisto, kar nosite v sebi vi – dragi mulci. Samo verjeti morate.
Jaz verjamem v vas. In vam želim carsko novo šolsko leto.
Tršica Nina
***
Imaš vprašanje za Tršico Nino?
Kar piši ji na urednik@casoris.si. In z veseljem ti bo povedala kaj pametnega.