Nina
UrškaTa teden smo en dan z mojimi mulci igrali nogomet na igrišču. Naj pri tem poudarim, da so me okronali za precej dobro golmanko. To sicer nima nobene veze z današnjim zapisom, je pa dobro, da veste.
Blizu nas je bil še en razred in med njimi tisti malo posebni fant. Fant, ki me vedno pozdravi na hodniku, rad malo poklepeta in pomaga čisto vsem, ki pomoč potrebujejo. Ali pa je sploh ne.
Pa vedno, vedno je nasmejan. Tiste vrste fant, za katerega vsak reče: Ooooo, kako je pa to prijazen mulc!
Le da ob tem opazijo tudi, da je malce drugačen. Čuden.
Je bolj štoraste sorte, kar naprej se zapleta v svoje noge, včasih mu iz nosu visi smrkelj, okoli njegove mize je vedno nered, vse je malo popackano. Obožuje nogomet, pa ga sploh ne zna igrati in bolj žoga lovi njega, kot on žogo.
Trudi se sto na uro, da bi bilo drugače, ampak hoče-noče je vedno magnet za zmedo. Ob tem se na široko zareži, malce mu je nerodno, skomigne z rameni in potem malo skrije pogled.
In zato ga njegovi sošolci ne marajo prav zares. Lahko bi se reklo, da ga tolerirajo, pustijo ga pri miru, nihče pa se prav zares ne pogovarja z njim.
Kadar ga v razredu določijo za delo v kakšni skupini, na skrivaj zavijajo z očmi, kasneje pa po vibru pišejo o njem. Nič kaj preveč lepega.
Nisem čisto prepričana, če se mulc tega zaveda, čeprav ima včasih res žalostne oči. Ampak nikoli ne pokaže, da ga te stvari prizadenejo.
…
Do tistega dne, ko smo bili na igrišču.
Tisti dan mu je sošolec povedal, da je čudno oblečen, drug sošolec pa je nanj vpil, da ne zna igrati nogometa, da ga nočejo v ekipi in da njegova ekipa vedno izgubi.
Takrat sem ga prvič videla žalostnega. Tako zelo temne oči je imel. Sam je sedel na klopci, ko so drugi naprej igrali nogomet, pa tega sploh ni nihče opazil. In ko sem stopila do njega, je prvič zajokal.
In moje učiteljsko srce je zajokalo z njim.
Najlepša stvar mulcev je to, da ste si tako različni. Cela mavrična paleta. Pogumni, sramežljivi, pozitivni, godrnjavi, glasni, tihi, športni, nerodni, previdni, hecni, ljubljeni, sprejeti in … nesprejeti.
Pred vami so počitnice, ki ste si jih trdno prislužili. Vem, da ste se trudili po svojih najboljših močeh.
Zato opravite obvezno počitniško domačo nalogo, kot je:
- skok v vodo,
- tona sladoleda,
- druženje s prijatelji, pa z babi in dedijem,
- poglejte kak dober film in
- malo se zaljubite.
Na svojo listo lahko dodate še eno nalogo. Spomnite se kdaj na tistega mulca iz razreda, ki je mogoče osamljen. Na mulca, ki bi bil nadvse rad ljubljen, pa ne paše čisto v okvirje.
Pošljite mu kakšno sporočilo, ga povabite na pico ali partijo Minecrafta.
Veste, zakaj?
Ker bo svet zaradi tega enega malega dejanja tisti trenutek postal malo lepši. Svet tega mulca pa bo eksplodiral od veselja.
Lepe počitnice, moji dragi mulci. Naj se vam zgodijo same lepe reči.
Tršica Nina
***
Imaš vprašanje za Tršico Nino?
Kar piši ji na urednistvo@casoris.si. In z veseljem ti bo povedala kaj pametnega.
Kaja
MVI
