Tršica Nina: Ko se poslušamo, se zgodi najboljše

Današnje misli so namenjene tistim mulcem, ki v razredu največkrat slišite svoje ime.

Tistim mulcem, ki težko sedite pri miru. Ki veliko vpijete. Tistim, ki prekinjate pouk. Ki motite sošolce, učitelje, pa še sami sebe.

S tem, ko ste prišli v naše razrede, ste postali malo naši.

In vsa nadaljnja leta vas bomo spremljali in držali pesti, da postanete najboljša različica sebe.

V naših mislih tudi po koncu šole

In nekoč, ko bomo že zelo stari, bomo sedeli nekje na verandi, pokriti z dekico na gugalnem stolu (ja, točno tako bo, kot v ameriških filmih), in bo naša edina avantura to, ali bomo pili čaj ali kakav, bomo še vedno govorili o vas.

Takole bom jaz razlagala učiteljici bestički, ki bo prav tako zraven mene (ker je to pač ameriški film): »A se spomniš Marjete? Tiste živahne punce, ki se je vsak dan plazila pod stoli, mizami, en dan pa si jo našla na vrhu omare? Ko te je skoraj kap? No, a veš, da je danes reševalka in da je moji sosedi rešila življenje?«

Ta druga pa bo rekla: »Se ti spomniš tistega tihega pubeca Vala, ki je kar naprej govoril in govoril in govoril … A veš, da piše knjigo? Sicer jo po mojem piše zelo na glas, ampak sem prepričana, da bo vrhunska.«

Težimo in se veselimo z vami

Radi vas imamo, pa čeprav vas velikokrat opozarjamo in se z vami pogovarjamo o vaših dejanjih, odzivih, vedenju. In vem, da se včasih zdi, kot da vam ves čas težimo. Saj se tudi nam kdaj zdi tako.

Velikokrat se zgodi, da zaradi vas ne spimo. Pogosto se nam pletete po glavi. Takrat, ko se pripravljamo na pouk, in takrat, ko tečemo, kuhamo in beremo.

Kar naprej razmišljamo in iščemo načine, kako bi vam pomagali, kako bi naredili, da bi bil pouk za vas zanimiv, kako bi vas motivirali, našli stvari, ki so vam všeč, in kako bi vam pomagali najti svoj mir. Prisežem, da se včasih zbudimo sredi noči, ker takrat dobimo najboljše ideje.

Včasih nam uspe in najdemo poti do vas, včasih greste vi v čisto drugo smer ali pa se spet najdemo nekje na začetku. In ne znam vam povedati, kako težko je učiteljem, kadar ne gre.

Učitelji vam želimo uspeh

Želimo si, da bi bili uspešni. Ne poznam učitelja (in verjemite mi, da jih poznam ogromno), ki bi si rekel: »Ooo, kako si želim, da bi vsi moji učenci danes pisali šuse.« Jaz mislim, da ga ni.

Poznam pa jih veliko, ki so želijo, da bi čisto vsi mulci, od prvega do zadnjega, odrockali vse teste.

Da bi vedno vsi vse razumeli, da bi vedno vsi vse znali, da bi vedno vsi dosegli najvišje ocene.

Sploh ne veste, kako važen je učitelj, ko njegovi učenci dosežejo visoke cilje. In enako velja za vas.

Povejte, kako vam lahko pridemo naproti

Pri tem pa imate tudi vi svojo vlogo. Včasih nam uspe, da najdemo tisti pravi način, da vam pomagamo, včasih pa potrebujemo vašo pomoč.

Učilnica je prostor za vse. In vsi skupaj smo odgovorni za to, kako se bomo v njej počutili in kako se bodo počutili tisti z nami.

Če ugotovite, da vam pomaga, če tečete do knjižnice in nazaj in ste potem bolj umirjeni, povejte! Če bi vam pomagalo, da pojete opero sredi razreda, bi verjetno lahko poskusili.

Od učenja do sodelovanja

Včasih je veliko tudi to, da ozavestite in pomislite, da učitelji nismo proti vam. Da smo tukaj za vas. Da bi vam radi pomagali.

In ko se to zgodi – ko učitelj posluša vas in vi njega – takrat se dogajajo najboljše stvari. Takrat se učenje lahko spremeni v nekaj čisto drugačnega. Takrat smo skupaj.

Zato, dragi moji kričači … Če vam danes kak učitelj bere tole, pomeni, da mu je mar. Da navija za vas. Da vas ima rad. Da ni proti vam. Zato poskusite. In prisluhnite. Mogoče pa stopite na kakšno čisto novo pot.

Rada vas imam,

Tršica Nina

***

Imaš vprašanje za Tršico Nino?

Kar piši ji na urednistvo@casoris.si. In z veseljem ti bo povedala kaj pametnega.