Dragi mulci,
dan je krajši, v zraku že diši po novih zvezkih, moje bose noge pa so se že seznanile z nogavicami – in to s tistimi debelimi, zimskimi, če smo natančni. Čeprav sem potem poslušala opazke kolega (obutega v natikače), če že odštevam do božiča. Kar nisem zanikala.
Kakorkoli že. Priznam, da sicer raje naokoli tacam bosa ali v japonkah in da prve obarvane jesenske liste lepim nazaj na drevesa in jim prigovarjam, da še ni čas – ampak dejstvo je tu: jesen prihaja.
In z njo novo šolsko letoooooo, juheeeej.
Zakaj juhej, ko pa vem, da marsikdo od vas v tem času najbrž posluša o vseh težavah tega sveta in o tem, da nam bo vsem skupaj padlo nebo na glavo? In zakaj juhej, ko pa vem, da je v tem čudnem času marsikoga tudi malo strah?
Juhej zato, ker verjamem, da se nam bodo zgodile lepe stvari. Ker lepe stvari se dogajajo, če je vse še tako čudno.
Juhej zato, ker vem, da ste mulci junaki. Tisti, ki boste sem in tja malo pobožali odrasle, jih pomirili in objeli. Tisti, ki boste prijazni in fajni in oh in sploh kul mulci. In tisti junaki, ki delate ta svet lep.
In juhej za to, ker so zimske nogavice tako zelo udobne. Pa zato, ker potem, ko se listi nočejo več zalepiti nazaj na drevo, vsakič znova ugotovim, kako zelo lepa je jesen.
Kakršnokoli že bo tole šolsko leto, bo to leto vaše! Vaše, da ustvarite kaj novega, da pokažete svoje talente, svojo kreativnost in kaj vse zmorete!
Zato zarokajmo v novo šolsko leto!
Vaša Tršica Nina
***
Imaš vprašanje za Tršico Nino?
Kar piši ji na urednik@casoris.si. In z veseljem ti bo povedala kaj pametnega.