Srečna zvezda

Včasih sem mislila, da sem rojena pod srečno zvezdo.

Srečna zvezda mi je namreč prinesla neznansko kul otroštvo. Na drevesih, sankah, rolki, z razbitimi koleni in najboljšimi prijatelji. Pa vendar sta se v otroštvu moja starša ločila. In preselila sem se nekam drugam. Pa zlomila sem si nos. Kar res ni najbolj fajn. A bila sem srečna.

Srečna zvezda mi je v življenje pripeljala en kup neznansko kul prijateljev. Prijatelje, s katerimi sem plesala v dežju, prijatelje, s katerimi sem naredila kakšne stvari, za katere je res dobro, da niso bile dokumentirane, pa tiste prijatelje, s katerimi sem se med poukom tako smejala, da mi je sok ušel čez nos (čeprav je bil zlomljen, je super udarilo ven).

Pa vendar je kdaj kakšen prijatelj kam odšel, ali pa je moja najboljša prijateljica odšla s fantom, ki je bil všeč meni. S kakšnim sem se odtujila, morda sem na koga celo pozabila. Ampak srečna sem zaradi vsakega od njih.

Srečna zvezda je naredila, da sem se sprejela takšno, kot sem. S krivim nosom, štrenastimi lasmi in sprednjim zobom, ki je obarvan malo drugače. Pa vseeno zadovoljna. Srečna zvezda mi je na pot pripeljala najboljšega fanta. Takšnega, ki me podpira v vseh norih stvareh, ki se jih lotim. In ni preveč jezen, ko sir odrežem na sto in en način, čeprav sam za to uporablja najbolj profesionalen nož in še ravnilo.

Srečna zvezda je naredila, da imam najboljšega zdravnika, najboljšo knjižničarko, da naletim na najboljše knjige, v trgovini pa na najbolj prijazne prodajalke. Imam tudi super sosede, živim v najlepši vasi, imam najboljši poklic, v razredu pa vedno najboljše otroke. NAJBOLJŠE!

Srečna zvezda, ki deluje na polno, vam rečem.

Nekega dne pa sem ugotovila, da imajo tudi ljudje okoli mene vse to. In še več. Da srečujejo iste ljudi, hodijo na iste kraje, da se jim dogajajo podobne reči. Skoraj identične. Pa niso srečni. Še več, zaradi teh istih stvari se jezijo, kregajo in se derejo po socialnih omrežjih.  

Tako se mi je počasi začelo dozdevati, da najbrž ni bila srečna zvezda tista, ki mi je prinesla vse to. Jaz sem bila. Oziroma nekdo, ki me je naučil, da je veliko bolj prima, če v svetu iščem lepe reči. Mogoče moja mami, mogoče prijatelji, ljudje, ki sem jih srečevala. Verjetno mali miks vsega tega. Mogoče sem se takšna že rodila. Mogoče je pa res bilo malo srečne zvezde zraven.

Vem, da so življenjske zgodbe različne. Da ljudje nosimo vsak svoje breme. Da so nekatere zgodbe res tragične. In da je v takšnih zgodbah težko najti moč, s katero lahko vidiš svet lep. Pa vendar jo vsak ima. Včasih se zgodi celo tako, da tisti ljudje, ki so se jim zgodile najhujše reči na svetu, vidijo najlepše v drugih ljudeh in malih rečeh.  

Ko opazujete prodajalko, lahko vidite, kako se trudi in kako je prijazna. Lahko pa ste pozorni le na to, da je precej dolgo ni bilo k blagajni. In da je neznansko počasna in da grdo gleda. Soseda lahko prijazno pozdravite, kdaj z njim kaj pokramljate, mu priskočite na pomoč. Lahko pa vam gre samo na živce, ker se je na hodniku režal kot pohana piška. Lahko ste pozorni na to, koliko lepih stvari je vaš prijatelj že naredil za vas. Lahko pa samo čakate, kdaj bo zamudil, kdaj bo rekel kaj čudnega o vas ali naredil nekaj narobe.

Imate moč. Zaupajte v ljudi. V njih poiščite tisto lepo. In tako vam bo srečna zvezda sijala na polno.

Vaša Tršica Nina.

***

Imaš vprašanje za Tršico Nino?

Kar piši ji na urednik@casoris.si. In z veseljem ti bo povedala kaj pametnega.