Dragi moji mulci,
te besede tokrat zapisuje bolj moje žalostno srce kot pa moji prsti.
Tako kot večino ljudi je v teh dneh tudi mene pretreslo dogajanje v Beogradu.
Tako zelo, da so bili nekateri učenci petega razreda priča učiteljici, ki se je dan po tistem strašnem dnevu malo zjokala v učilnici.
Po streljanju v šoli so bila socialna omrežja polna nasvetov, idej, priporočil, pa tudi kakšnih težkih besed za starše in učitelje.
Jaz pa danes nagovarjam vas, dragi moji mulci.
Kaj lahko vi naredite, da bo svet malo lepši za vse?
Da mogoče pomagate kakšnemu mulcu, ki ima težave.
Bodite prijazni.
To zveni tako zlajnano, obrabljeno in stokrat slišano, ampak če pomislite čisto zares … A smo res prijazni drug do drugega?
Prijaznost v moji betici ni videti kot klanjanje, sajenje rožic, smehljanje, objemanje in cmokanje z vsakim, ki nam pride na pot.
Videti je kot spoštovanje; kot to, da ljudem okoli sebe pustimo, da živijo, kot želijo.
To pomeni, da se ne hecate iz sošolcev, ki nosijo drugačna oblačila, frizure, poslušajo drugačno glasbo kot vi.
Ali pa imajo svoje ideje in zamisli, ki so čisto drugačne od vaših.
In da se ne hecate, pomeni tudi to, da se iz njih ne norčujete po raznih skupinah na telefonu med drugimi prijatelji. Ker s tem širite sovraštvo.
Pa saj to ni prav težko, kajneda?
Vem tudi, da nas včasih premami, da komentiramo nekoga drugega.
Včasih zato, ker je drugačen od nas, včasih zato, ker smo malce ljubosumni (čeprav je to res težko priznati), včasih pa kar tako … za zabavo.
Imejte v mislih le to: bi bilo vam zabavno, če bi se v kakšni skupini hecali, kako čudno ste videti?
Naredite to s svojim prijateljem – tistim najboljšim. In naj to ostane med vama.
Ne širite sovraštva med druge ljudi.
Tudi meni gre kdo kdaj na živce, ampak to izve samo moja bestička ali pa moj mož.
Saj veste, da ste vi tisti, ki boste v svetu ustavili sovraštvo, kajneda?
Verjamem v vas, ker vem, kako veliko srce imate.
Poiščite pomoč.
Včasih lahko človek sam reši svoje težave, včasih pa pri tem potrebuje pomoč.
Če se ne počutite dobro, če vas stiska, če ste tesnobni, če ne znate rešiti težav, poiščite nekoga, ki vam bo pomagal.
Sama sebe imam za precej močno osebo in se največkrat znam sama izkopati iz kakšnih težkih občutij.
Pa se mi je tudi zgodilo, da sem bila nekoč tako zelo žalostna in obupana, da sem se obrnila na zdravnika, ker sem mislila, da mi je kar počilo srce. In mi je pomagal.
Včasih ne zmoremo sami.
Bodite pozorni na ljudi okoli sebe.
Če opazite, da je kakšen sošolec, prijatelj v stiski, nekomu povejte.
S tem naredite toooooooooooooooooooooooooooliko. Mogoče celo nekomu rešite življenje.
Čisto malo je treba, pa polepšamo svet.
Prepevajmo si raje naš komad iz Evrovizije: Igra sovraštva je za vas, hvala lepa, ne računajte na nas! Mi bomo celo noč plesali, ljubili se in se igrali …
Računam na vas – na vašo prijaznost.
Rada vas imam,
Tršica Nina
***
Imaš vprašanje za Tršico Nino?
Kar piši ji na urednistvo@casoris.si. In z veseljem ti bo povedala kaj pametnega.
