Enkrat sem nekje prebrala, da je treba praznike slaviti. Proslavljati na veliko. Da je to tisto, kar življenje dela lepše, nas povezuje, združuje, daje dnem nek smisel. Da je treba ohranjati običaje, se potruditi, se jih veseliti.
Prazniki so krasni. Tako nam govorijo v filmih, praznujemo in veselimo se jih v šoli, tako pravijo voščilnice, tako voščimo drug drugemu, tako pojejo pesmi …
Prazniki so torej čarobni.
Razen, če niso.
Prazniki so prekrasni za ljudi, ki so srečni in zadovoljni. Obstajajo pa mulci, ki v času praznikov niso tako zelo srečni. Mulci, ki žalujejo, se borijo z boleznijo, poslušajo starša, kako se prepirata, mogoče so osamljeni, žalostni, tesnobni …
Mulci, ki se zaradi praznikov počutijo še manj praznično. Mulci, ki bi vse praznične lučke in bučke in smrekice najraje zabrisali skozi okno. Pa še fotografije srečnih prazničnih mulcev iz družbenih omrežij zraven. Mulci, ki bi praznike najraje ukinili. Ker je ravno zaradi praznikov vse še takoooo zeloooo težje.
Zato, dragi moji mulci, če ste morda med njimi tudi vi, si zapomnite, da niste sami. Da je po svetu na kuuuuupe mulcev, ki se počutijo prav tako, kot se vi. Letos – v tem čudnem letu – še toliko bolj.
Če ti je težko, se poskusi s kom pogovoriti. Zagotovo je nekje kdo, ki te bo poslušal. Starši, bratranec, prijatelj, babi, učitelj. Lahko tudi pokličeš na Tom telefon na 116 111. Tam so slišali že toooooliko zgodb, da ti bodo znali pomagati. Potem se lahko počutiš vsaj za pikico bolje.
Še bolj pa si zapomni, da se slabe reči in prazniki enkrat končajo. In čeprav niso bili najboljši na svetu, ti še vseeno ostane tam okoli 360 dni, ki pa bodo mogoče prekrasni. Mogoče bo že jutri tisti dan, ko se ti bo zgodilo kaj lepega.
Mislim na vas,
Tršica Nina
***
Imaš vprašanje za Tršico Nino?
Kar piši ji na urednik@casoris.si. In z veseljem ti bo povedala kaj pametnega.