Dragi moji mulci,
pravijo, da je najboljši prijatelj tisti, ki ti bo vedno podal roko, ko boš padel. Potem ko se bo nehal smejati tvojemu padcu. Hihi.
Današnji zapis ni moj. Tokrat sem našla podmladek, ki piše namesto mene. Mojo Zalo. Ker je povedala čisto vse. In čisto tako, kot bi jaz. Prijatelji so zakon. Danes vam torej namesto Tršice Nine piše tršica Zala. 🙂
Če se hočeš prijateljev dolgo spominjati, jim daj spominsko knjigo
Prijateljstvo je čudovito. Fino je, če ima vsak kakšnega prijatelja ali pa eno osebo, ki ji lahko zaupa in se z njo zabava.
Pravi prijatelj je tista oseba, ki ji lahko poveš svoje skrivnosti in jih ne bo povedala kar celemu svetu. Tisti, ki o tebi ne bo govoril grdih stvari ali laži. Tisti, ki ima tvojo sliko, na kateri si ves umazan od pice in kečapa, ampak je ne bo nikomur pokazal. To je tista oseba, ki ti bo stala ob strani, ko bo najtežje. Tisti, ki ne bo celi šoli povedal, da si pisal fiziko ena.
Ni treba, da je tvoj najboljši prijatelj sošolec ali sošolka, lahko je tudi tvoja družina. Če se hočeš svojih prijateljev dolgo spominjati, jim daj spominsko knjigo.
Tvoj prijatelj se včasih preseli iz Slovenije v London. Takrat ni treba, da se vajino prijateljstvo konča. Še vedno sta lahko prijatelja, ki se pač ne vidita vsak dan. Takrat prijatelja zelo pogrešaš, ampak vseeno se lahko pogovarjata prek telefona in še vedno mu lahko pošlješ svojo sliko, na kateri si videti kot grbasta mačka. Med počitnicami včasih pogrešaš svoje prijatelje. Takrat, ko ješ najboljše palačinke na svetu, pa tudi takrat, ko si žalosten.
Včasih te prijatelj ne posluša in je z mislimi nekje med oblaki. Takrat ti gre na živce. Včasih se tudi skregata. Včasih se skregata za brezvezno stvar. Recimo, ker ti je pojedel zadnji kos pice. Včasih pa se skregata zaradi bolj pomembne stvari. Recimo, ker je na spletu objavil tvojo najneumnejšo sliko. In to sliko vidijo tvoji učitelji, sorodniki, prijatelji … Vsi!
Včasih pa se s prijateljem tako na glas smejita, da vaju sliši cela vas. Potem pa pride učitelj in vaju utiša. Najhuje pa je, da vaju presede. Če imaš srečo, lahko do konca šolskega leta sedita skupaj. Včasih si pomagata pri domači nalogi in razmišljata, kako se izračuna 5 x 4.
Včasih skupaj prepričujeta starše, da bi vaju pustili na zabavo, potem pa ugotovita, da je zabava brezveze, in gresta raje sama v kino.
Kdaj pa kdaj sta tudi otročja. In potem se zgodi, da sta stara že 16 let in še vedno plešeta na pesem Lisička je prav zvita zver. Včasih ni narobe, da se postaviš v vlogo majhnega otroka, saj takrat res uživaš.
Za konec pa še misel: Pravi prijatelj pozna tvoje slabosti, vendar pokaže tvoje prednosti. Začuti tvoje strahove, vendar okrepi tvojo vero. Prepozna tvoje stiske, a ti pomaga, da se jih osvobodiš. Spozna tvojo nemoč in spodbuja tvojo zmožnost.
Na prijatelje je treba paziti, saj pravega prijatelja ne spoznaš kar vsak dan.
Zala Ostronič, 5. razred, OŠ Ivana Skvarče, Zagorje
***
Imaš vprašanje za Tršico Nino?
Kar piši ji na urednik@casoris.si. In z veseljem ti bo povedala kaj pametnega.