O željah, ki se včasih uresničijo, včasih pa ne

Ko sem bila še mala mulka, sem sanjala o tem, da bi napisala knjigo.

V bistvu sem sanjarila o tem, da bi napisala knjigo, ki bi bila strašno fajn, jaz pa bi bila ena izmed najmlajših avtoric strašno fajn knjige.

Tako sem pisala ljubezenske romane z neverjetnimi zapleti, trpečimi pogledi in vzdihi, jih podtikala učiteljicam slovenščine, ki so to morale prebirati, zvečer pa v glavi vadila govore za podelitve nagrad. 

Je pa v življenju tako, da se čisto vse želje ne uresničijo. In tako nisem postala najmlajša avtorica najbolj fajn knjige.  

In veste, kaj? Še dobro, da ne. Ker bi ob branju, kako hrepeneče je Janezek pogledal Minko, marsikoga kam pritisnilo. Danes, tukaj, zdaj – predvsem mene. In Janezka, če bi se prepoznal. Včasih življenje že ve, zakaj nam ne uresniči vseh želja. 

Se pa zgodi, da se želje kdaj prestavijo na kak drug čas. Meni so se. Na dvajset let kasneje! Takrat sem prvič pestovala čisto svojo knjigo Ženičke in strički za daljnimi grički. Jo objemala, cmokala, kukala vanjo zvečer pred spanjem in se počutila … tja do neba. 

V teh dneh pa ta taaaaaaaaaaaaaam … Tipam, tiškam in crkljam že drugo knjigo. Knjigo NAJ. Takšno, ki je za malo večje otroke. Za vas. Za mulce. Za tiste, ki ste NAJ. NAJ ste pa lahko itak vsi. 

Nekega dne se je namreč zgodilo, da smo se na sestanku dobile dve Nataši, ena Anja in ena Tršica Nina.

Nataša Grošelj – ravnateljica, ki je s svojo idejo o knjigi vse skupaj zakuhala, Nataša Detič – založnica, ki pozna vse knjige na svetu, Anja Kurent – punca, ki se spozna na vse tegobe najstnikov in spozna se na ful, in Tršica Nina –  tista s pametnimi monologi v Časorisu (včasih bolj, včasih manj).

Pogovor je bil strašno dooolg. Takšen, ko prideš domov jutri in ne danes. Pojedle smo nekaj pic in izredno zdravih obrokov (včasih je tršica ob tem malo vihala nos), ob tem pa razmišljale o vas – o mulcih. O NAJ mulcih. 

NAJ je za tiste, ki jih razganja sto na uro. In za tiste z energijo utrujenega lenivca.

NAJ je za skrivnosti. In za stvari, ki bi jih zakričali do neba in nazaj.

NAJ je za vse tiste, ki so kdaj veseli, žalostni, zadovoljni, zaljubljeni, zmedeni, jezni, razočarani, utrujeni … Za tiste, ki v vsem vidijo lepo, in tiste, ki v vsem vidijo temo.

NAJ je za tiste, ki plešejo, smučajo, pišejo, zbirajo znamke, snemajo filmčke, berejo, se vozijo z motorji, skejti, na glas prepevajo, igrajo igrice, in za tiste, ki še niso odkrili, kaj jih veseli.

NAJ je za tiste, ki bi radi rešili svet, in tiste, ki jim svet pomeni udoben kavč, knjiga in kakav.

NAJ je za vse. Ker je vsak lahko NAJ. Vsak! Zato bodi NAJ.

Nauk današnje zgodbe je, da je včasih treba malo počakati, preden se zgodijo lepe stvari ali uresničijo sanje. Moje so potrebovale 20 let. So pa zato zdaj tako zelo sladke in fajn. 

Dragi NAJEVCI, upam, da se boste zabavali in uživali v knjigi. 

Vaša Tršica Nina