O ločitvah in blatnih poteh

Dragi mulci,

zadnjič sem brala raziskavo, v kateri je bilo napisano, da se največ ločitev med starši zgodi v januarju.

Mogoče so razlog prazniki, ko so ljudje več skupaj in se zato hitreje sprejo. Mogoče so krivi kakšni čudni novoletni zaključki ali nova pričakovanja.

Odrasli imajo vse sorte razlogov za ločitve.

Včasih ugotovijo, da so si preveč različni, da nimajo več nič skupnega, včasih se kregajo ali si najdejo drugega partnerja. Vzrok je lahko denar, nezaupanje, lahko tudi nekaj čisto tretjega.

Ločitev in odločitev zanjo je stvar odraslih. To si zapišite nekam v srce in na to nikoli ne pozabite.

Odkar delam z otroki, sem videla in spoznala že precej otrok, katerih starši so se ločili.

Spoznala sem dekletce, ki si je oddahnilo, ko sta se starša ločila. Ker je potem živelo bolj mirno življenje, brez kreganja, vpitja in nasilja.

Vse to so popolnoma normalni odzivi in pravico imate čutiti karkoli že pač čutite. Mogoče boste nekaj časa čutili …, popolnoma nič! Tudi to je normalno.

Morate vedeti, da za starša to obdobje ni lahko kot tek po sladkorni penici. Prej je to tek na dolge proge, na katerih je živo blato in strm hrib.

In ko do grla tičijo v tej mešanici, včasih ne zmorejo poskrbeti za to, da vi ne zabredete v to težko brozgo. Čeprav vas imajo radi in si vsak od njih želi, da se za vas ne bi veliko spremenilo, včasih tega ne znajo pokazati ali narediti.

Kako otroci vse to preživljate, kako sprejemate drugačno življenje, je odvisno predvsem od tega, kako starša ločitev izvedeta.

Scenarija sta lahko dva:

Pred vami in drug do drugega ohranjajo spoštovanje in nekakšno normalno komunikacijo.

Takim mulcem je po navadi hudo, ker to doživljajo, a se nekako pregrizejo čez to težko obdobje, ki kmalu postane lažje.

Na kratko … Noge malo namočijo v blato, ampak ob podpori staršev kaj hitro pridejo spet na suho in prijetnejšo pot.

Tak mulc gre v drekasto brozgo skupaj s starši in iz nje se težko izvleče. Dolgo, dolgo traja, da to premaga. Mogoče mu celo nikoli ne uspe.

Pogosto ima težave v šoli, z učitelji, s prijatelji, je spremenljive volje, žalosten, hitro se vznemiri, težje se uči in ima slabšo samopodobo.

Nekoč mi je nek fantek povedal, da ko je pri očiju, oči grdo govori o mamici, ko je pri mamici, pa ravno obratno. On ima oba enako rad in mu je ob tem res težko. Zato je najraje kar pri babici, ki govori o piškotih, prijateljicah in navadnih življenjskih rečeh.

Mogoče bo pa kaj pomagal. Mogoče vas bodo potegnili na bolj prijetno, suho pot. Mogoče se bodo zbudili.

Vsekakor vem, da ne obstaja prav veliko mulcev, ki so veseli, ko se starši ločujejo.

Še odrasli to težko preživimo. Imam 40-letno prijateljico, pri kateri se starša ravnokar ločujeta in je hudo prizadeta. To je težko in prav nič luštno obdobje.

Zamenjala sem svoj dom, prijatelje in kar naenkrat sem se v šolo morala voziti z avtobusom. Vse je bilo postavljeno na glavo.

Ampak imela sem veliko, veliko srečo, ker se je pri meni odvil tisti prvi scenarij – ta prijaznejši.

Zato sem hitro spet skakala po bolj ravni in sončni poti. Kjer sem bila vesela novih prijateljev, na avtobusu sem se malo zaljubila in moja nova soba je hitro postala moja moja.

Dragi moji mulci, želim vam čim mirnejše potke, ki bodo posejane s cvetlicami in sem in tja s kakšno blatno lužo – samo zato, da boste videli, da jo lahko premagate.

Vaša Tršica Nina

***

Imaš vprašanje za Tršico Nino?

Kar piši ji na urednistvo@casoris.si. In z veseljem ti bo povedala kaj pametnega.