Nekega dne se zbudiš in komentarjev na spletu ni več …

Dragi moji mulci,

globoko vdihnite in si predstavljajte naslednji scenarij:

Zjutraj se zbudite in na socialnih omrežjih ukinejo komentarje. Konec. Finito. Ende.

Nič več komentiranja na TikToku, Instagramu, Facebooku … nikjer. Samo videoposnetki in fotke.

Kaj mislite, kaj bi se zgodilo potem?

V moji glavi bi bila ta scena videti takole.

Ljudje se zjutraj zbudijo in ugotovijo, kakšna katastrofa se je zgodila. Manca je popolnoma zmedena. Vidi posnetek sošolke, ki govori o tem, da bodo v šolah uvedene šolske uniforme, in nima pojma, kaj si o tem mislijo vsi njeni sošolci. V bistvu niti ne ve, kaj naj si o tem misli sama.

Brane pri zajtrku spremlja politično dogajanje – posnetek, ki kroži po Facebooku, ampak, pazi to … nič več ne more vzeti v roke kokic in spremljati, kako se ljudje v komentarjih kregajo, obsojajo, kričijo in grozijo. Ker komentarjev ni. Brane se o dogodku pogovori šele v službi s sodelavci. In pri tem se sploh ne skregajo.  

In še to … V kemijski tovarni se je zgodila nesreča in groza od groze, ljudje, ki res nikoli niso razumeli kemije (kar se mi zdi popolnoma mogoče, ker kdo jo pa v resnici razume), ne morejo pisati o tem, zakaj je do tega prišlo in kdo vse mora na vislice.

Sledi totalni kaos! Panika! Klici na vsa možna omrežja, zakaj in kako je do tega prišlo! Ljudje kričijo na pomoč! Ne grejo v službe, v šole, nihče nič ne ve!!!

Ok, mogoče je scena v moji glavi rahlo (!) pretiravajoča (ali pa ne, kdo ve?).

• Če bi izginili komentarji, bi prav tako izginili sovražni komentarji. To je po mojem že konkretno izboljšanje življenja na svetu, saj je teh res veliko.
• Če ne bi bilo sovražnih komentarjev, bi bilo tudi ljudi, ki nasedejo tej sovražnosti in jo nadaljujejo, manj. Ker se sovražnost pogosto širi in ji podležejo še tisti, ki ji sicer mogoče ne bi.
• Ljudje bi malo več mislili s svojo glavo in poslušali tisti notranji glasek, ki jim pravi, kaj je prav in kaj ni. Če recimo zelo veliko ljudi napiše, da so šolske uniforme bljak, velikokrat potem tako misli tudi tisti, ki pa bi se mu šolske uniforme mogoče zdele v redu in bi kakšen šolski hoodie nosil s ponosom.
• Debate bi se spet spremenile v debate v živo. Tam pa smo včasih ljudje bolj prijazni in kulturni kot na spletu.
• Mogoče bi bili manj na spletu, ker včasih so stvari bolj zabavne prav zaradi komentarjev.
• Tisti, ki bi ustvarjali filmčke in posnetke, bi se dejansko bolj osredotočali na to, da bodo njihove stvari res kul, ne pa na to, kaj bo napisala sosedova Marjana.
• Mislim še, da bi se vrnilo spoštovanje do poklicev.

Je pa res, da komentarji prinašajo tudi lepe stvari.

• Zaradi njih lahko kaj predebatiramo. Če je ta razprava spoštljiva in prijazna, lahko odpira nova znanja, izkušnje, deljenje mnenj.
• Lepi komentarji ljudi spodbujajo, da naredijo še nekaj več, da so na pravi poti. Če ti nekdo napiše, kako zelo kul projekt si ustvaril, ti je res lepo okoli srca.
• Odstranitev teh komentarjev bi lahko za tiste ljudi, ki iščejo podporo, pomenila veliko izgubo.
• Tisti, ki delajo posnetke, zaradi komentarjev vidijo, kaj si o njih mislijo ljudje, in dobijo povratno informacijo.

Ljudje, ki jih ustvarjajo, namreč prav zaradi njih zaslužijo preveč denarja, da bi jih prav zares zanimalo, kaj je za družbo bolje.

Zato bo Manca zjutraj lahko prebrala, kaj si o uniformah mislijo njeni sošolci, Brane lahko kupi celo zalogo kokic, nekemiki pa lahko kadarkoli strokovno argumentirajo, zakaj je prišlo do kemijske nesreče.

Za konec sem hotela napisati nekaj v tem smislu, da svet stoji na vas, dragi mulci, ampak to ni čisto čisto res. Vsi!

Izberite prijaznost.

Tršica Nina

***

Imaš vprašanje za Tršico Nino?

Kar piši ji na urednistvo@casoris.si. In z veseljem ti bo povedala kaj pametnega.