Dragi moji mulci,
kar nekaj časa sem sedela pred točno tole belo stranjo, ki jo zdaj berete vi … V bistvu zdaj ni več samo bela … In razmišljala, kako naj napišem ta uvod. V glavi sta mi rojili dve verziji:
Ali raje takole:
Ker se nisem mogla odločiti, bom začela takole.
Jutri se začne šola.
Vem, da se eni mulci najdete v prvi verziji, drugi v drugi.
Največja večina pa je najbrž nekje vmes in bi se slišala takole: Ok, šola se spet začenja, vem, da bo spet polno novih izzivov, pa naloge pa to in to in to. Vem, da ne bo čisto izi bizi, ampak vem tudi, da bo en kup fajnih trenutkov in da so tam v redu ljudje in da potrebujemo izzive, zaposlitve, dejavnosti, ki nas delajo žive, in da res ne moremo kar cele dni ležati, se crkljati in jesti sladoleda.
Ok, priznam, mogoče tole ni razmišljanje mulcev, ampak mantra ene tršice, ampak saj razumete, kaj sem mislila.
Obstajajo mulci, ki se bodo jutri odpravili v šolo z velikim, velikim cmokom.
Ne zato, ker se jim zdi šola bedna, kot se za najstnike skorajda spodobi. Niti ne zato, ker se jim ne bi dalo. Ali pa, ker bi raje pohajkovali naokrog. Ali pa spali. In jedli sladoled.
Obstajajo mulci, ki jih je strah priti v šolo, ker nimajo zadnjega modela fensi superg, ki jih ta trenutek nosijo vsi. Ker so starši denar porabili za hrano in bolj nujne stvari.
Obstajajo mulci, ki živijo v domovih, kjer se odrasli kregajo, vpijejo, tepejo … In tako se tudi mulci kregajo, vpijejo in tepejo, ker ne znajo drugače. In obratno, obstajajo mulci, ki jih doma skorajda ne opazijo, ker se odrasli bolj ukvarjajo sami s sabo ali pa s telefonom.
Obstajajo mulci, ki si najbolj na svetu želijo prijatelja in vseh pustolovščin, ki jih prijateljstva prinašajo, pa so preveč boječi, da bi to povedali na glas. In tako so sami.
Obstajajo mulci, ki jim je nerodno in hudo, ker jim v šoli ne gre tako, kot bi si želeli, pa to kažejo tako, da so nesramni in glasni in jezni.
Obstajajo mulci, ki niso zadovoljni s tem, kako so videti. In vsako sekundo svojega življenja razmišljajo o tem.
Obstajajo mulci, ki jih bodo zaradi vsega tega v šoli zafrkavali.
Teh mulcev je veliko, verjetno tudi v vašem razredu sedi kakšen od njih. Predstavljajte si, da ste eden od njih. Da doživljate te strahove, jezo, občutek, da vas nihče nima dovolj rad, občutek, da vsi okoli vas nekaj imajo, samo vi ne …, potem pa vas v šoli zafrkavajo.
Kdo bi počel kaj takšnega, sprašujete? Kdo bi zafrkaval nekoga, ki nima denarja, ki živi v težkih razmerah, ki je tepen, osamljen?
Hec je, da mulci največkrat tega sploh ne veste. Ne poznate življenja nekoga izven šole. Ker ne bo nihče hodil naokoli z oglasno desko, na kateri bo pisalo: Zadnje evre smo porabili za elektriko.
Si predstavljate, kakšno življenje ima tak mulc?
Ni treba biti ravno strokovnjak za delo z mulci, da prideš do zaključka, da takšnim otrokom ni fajn. Da je presneto težko.
Da pa ni tako zelo težko narediti takim mulcem svet malo lepši.
Tako kot vsi mulci na svetu, tudi ti mulci potrebujejo malo ljubezni, igre, družbe, kakšno prijazno besedo, nekoga, da jih opazi, pomoč, ko jo potrebujejo. Res, res, čisto zares pa ne potrebujejo norčevanja in zbadanja.
Zato dragi mulci …
Upam, da vas je veliko tam zunaj tistih, ki se jutri veselite šole v stilu prve verzije. Ali pa mantre ene tršice.
Tistim iz druge verzije želim, da bo po enem tednu že lažje zapustiti posteljo in da najdejo trenutke, ko na hodnikih v šoli ni gužve.
Saj veste, vsi smo v tem skupaj – in skupaj smo močnejši.
Naj bo to leto polno prijaznih trenutkov, toplih besed in novih priložnosti.
Srečno vsem, moji dragi mulci!
Tršica Nina
Slovarček
Mantra je zlog, beseda, več besed, ki se ponavljajoče izgovarjajo pri meditaciji.
***
Imaš vprašanje za Tršico Nino?
Kar piši ji na urednistvo@casoris.si. In z veseljem ti bo povedala kaj pametnega.