Kaj lahko naredimo, da nam bo v teh težkih časih vseeno lepo?

Dragi moji mulci,

kako ste v teh dneh? 

Ste med tistimi, ki zjutraj malo dlje spijo, učitelji jim ne težijo, starši so precej kul, s prijatelji čvekajo po spletu in bi lahko rekli, da jim je v bistvu čisto luštno?  

Ali med tistimi, ki grozno pogrešajo prijatelje in šolo in celo učitelje (ampak to seveda res zelo zelo potiho)?

Mogoče ste med tistimi, ki jih je malo strah, ne razumejo, kaj se v resnici dogaja? Mogoče pa ste zaprti med štiri stene, skregani z bratom, starši vam težijo …?

Mogoče pa ste po vsega malo?

In veste, kaj? Tudi jaz sem. 

V teh dneh obstaja več vrst Nin. Ena Nina vsa blažena sedi na kavču, v objemu svoje družine, je čips in si misli, kako lepo ji je. Druga Nina nesrečno zre skozi okno, ker že tako dolgo ni videla svoje mami. In babi. In učencev. In kolegov. Smrk, smrk. Tretja Nina pa panično dirka po hiši in se sprašuje, kako in kaj bo zdaj naprej … 

In veste, kaj? Povsem NORMALNO je, da se tako počutite. Nikoli še nismo bili v takšni situaciji, nihče od nas čisto zares ne ve, kaj se dogaja in kaj se še bo zgodilo.

Zato je to, da smo zmedeni, tako zelo normalno, kot je normalen sneg sredi aprila (ravno danes, ko to pišem, sneži, zato vem, kaj govorim).

Saj ni čudno, da se tako na kak tak dan zgodi, da neka (povsem neznana) učiteljica sredi intervjuja izjavi izredno pametno izjavo: »Ta svet ni najlepši kraj na tem svetu.« 

Z njo se popolnoma strinjam (čeprav je neznana, sumim, da je sicer izredno pametna, luštna, razgledana in oh in sploh čudovita …), mislim pa, da lahko naredimo kakšno reč, da nam je na tem svetu, ki ta trenutek ni najlepši kraj na svetu, vseeno lepo. 

• Počni nekaj, kar ti je fajn. Kar ti da zagon. Če ne drugega, te bo delo zamotilo. In ko delo zaposli misli, možgani mislijo bolj lepe reči. 
• Pogovarjaj se. Z družino, prijatelji, učitelji … Pogovor, smeh in malo heca vedno pomagajo, da je srcu lažje. Pokliči tistega, za katerega veš, da te zna spraviti v boljšo voljo. 
• Če imaš možnost, se sprehodi, teci, športaj ali vsaj potelovadi. 
• Poj in pleši. Natreniraj kak ples iz plesnega izziva (dance challenge). Sama sem zadnjič za cel dan pozabila, da sploh obstaja kakšen čuden virus.
• Beri knjige. 
• Ne poslušaj novic 24 ur na dan. 
• Ne pusti, da člani tvoje družine paničarijo 24 ur na dan. Igrajte kakšno družabno igro. Včasih te pomagajo sto na uro. 
• Poglej kakšno kulsko humoristično serijo, film, risanko …

Zapomni si, da smo vsi skupaj v tem. Čisto vsi. Ti, tvoj sosed, prijatelj, politik, učitelj, znanec iz druge države. Cel svet. In da se ogromno ljudi kdaj počuti točno tako, kot se ti točno ta trenutek. In da komaj čakamo in upamo, da bo naš svet spet postal najlepši kraj na svetu. 

Vaša zmedena Tršica Nina

***

Imaš vprašanje za Tršico Nino?

Kar piši ji na urednik@casoris.si. In z veseljem ti bo povedala kaj pametnega.