Nobenega ne briga zame.*
Letos smo mladi ob svetovnem dnevu otrok, 20. novembra, pod okriljem Unicefa v ospredje postavili duševno zdravje otrok in mladostnikov.
Leto smo namenili pogovorom o čustvih, občutkih in vrstnike spodbujali k iskanju pomoči v stiski.
Naše ključne izzive smo zbrali v konkretne pobude in jih predstavili ministrstvu za zdravje, ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ministrstvu za okolje in prostor in ministrstvu za pravosodje.
Skupno sporočilo vsem ministrstvom je bilo, da je temo duševnega zdravja potrebno naslavljati medresorsko in na vseh nivojih, saj se tiče prav vseh nas.
Otroci in mladostniki si želimo, da bi ministrstva med sabo bolje sodelovala in se povezovala pri tako pomembnih temah.
Pridejo momenti, ko ne moreš več.
V sklopu teh aktivnosti sem vse skupne akcijske točke, predstavljene ministrstvom, 24. novembra podala še poslancem in poslankam na redni seji Državnega zbora RS.
Nisem evforičen, nisem žalosten. Nekako mi je vseeno za vse.
V nagovoru sem jim predstavila zaskrbljujoče stanje na področju duševnega zdravja otrok. Raziskava je namreč pokazala, da skoraj polovica otrok in mladih ocenjuje svoje duševno zdravje kot srednje dobro ali slabo.
Najhuje pa je, da večina otrok meni, da so v svojih stiskah sami. O njih se ne pogovarjajo z odraslimi.
Upam, da so me poslanci in poslanke ne samo poslušali, ampak tudi slišali. Upam, da se bodo zavzeli za našo generacijo in ji z ukrepi pomagali prebroditi težka obdobja, katerih priča smo v zadnjem času in katerih posledice se kažejo tudi na duševnosti mladih. Od njih želim slišati več optimizma in pozitive, saj se bo to odražalo tudi na nas.
Zdi se mi, da sem pozabil biti srečen.
Sodelovati na seji Državnega zbora RS je bila lepa izkušnja, ki bi jo z veseljem takoj ponovila. Izraziti mnenje na tako visoki ravni je zelo pomembno in tudi od državnega zbora zahteva delo, resnost in ukrepanje.
Po nagovoru mi je predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič simbolično predala vodenje seje državnega zbora. Na ta način je sporočila, da nam mladim zaupa in da se bo trudila upoštevati naše želje.

Po končani seji sem se imela priliko pogovoriti tudi s poslancema Dejanom Zavcem in Jonasom Žnidaršičem. Ponudila sta mi pomoč in podporo pri nadaljnjem delu in aktivizmu. Sta zelo dobra sogovornika, s katerima se da sproščeno pogovarjati tudi o resnih tematikah.
Ne spomnim se, kdaj bi se nazadnje zjutraj zbudila in bila vesela novega dne.
Zato odrasli ne pozabite, da smo otroci in mladostniki pomembni soustvarjalci današnjega in jutrišnjega dne. Odločitve poslancev in poslank se tičejo vseh nas, saj za nas oblikujejo prihodnost, v kateri bomo živeli!
Izabela Škornik, junior ambasadorka Unicefa, 2. letnik, Gimnazija Bežigrad, Ljubljana
*Misli otrok iz Unicefove raziskave o duševnem zdravju, 2021
