Časoris
Mešana skupina Slovencev in Latvijcev na ekskurziji v Ljubljani. Vir: Zavod Modri december
Mešana skupina Slovencev in Latvijcev na ekskurziji v Ljubljani. Vir: Zavod Modri december

Teden čudežev in prijateljstev

Pozdravljeni, moje ime je Tavi.

Sodeloval sem v izmenjavi Erasmus+, ki jo je avgusta 2023 organiziral Modri december, Zavod za spodbujanje zavedanja avtizma in Aspergerjevega sindroma.

Bil sem del ekipe iz Slovenije, ki se je za teden dni v Ajdovščini srečala s skupino iz Latvije.

Selfie v neskončni sobi Hiše iluzij v Ljubljani. Vir: osebni arhiv
Selfie v neskončni sobi Hiše iluzij v Ljubljani. Vir: osebni arhiv

Pravzaprav je bila to prva mednarodna mladinska izmenjava oseb z avtizmom, ki jo je organiziral Modri december.

Bilo je čudovito doživetje. Lahko sem se družil in pogovarjal v angleščini, sledili smo predvidenemu in strukturiranemu programu in pridobivali izkušnje na različnih zanimivih izletih.

Na primer, nekateri smo se odpravili na ogled fužin, to je topilnica železa iz 15. stoletja, kar je bilo zelo zanimivo. Tam sem srečal nekaj prijateljev artropodov oziroma členonožcev.

Izlet v Ljubljano je bil prav tako zanimiv, arhitektura tega mesta je res osupljiva!

Kobilica – »prijatelj artropod«. Starogrško imenovanje arthropoda pomeni členonožce. Vir: osebni arhiv
Kobilica je artropod. Starogrško imenovanje artropoda pomeni členonožec. Vir: osebni arhiv

Naredil sem mnogo fotografij – a ni se končalo tam. Hiša iluzij je bila vsaj tako nepozabna, čeprav obiskovanje nekoliko prenatrpanih stavb ponavadi ni moja najljubša dejavnost …

Vrtoglava soba ali vortex tunel in neskončna soba sta bili vredni ogleda.

Poleg izletov se je zgodil še en nepozaben trenutek: imel sem predstavitev o čebelah, natančneje o kranjski čebeli, ki je avtohtona vrsta.

Vendar sem zaradi tega ali onega razloga, morda tudi zaradi tega, da nisem želel razočarati drugih v skupini, to vseeno naredil.

Rezultat takšne terapije z izpostavljenostjo je verjetno ta, da sem bil po tem precej bolj družaben.

Zapisovanje dnevnika je pomagalo, da sem ohhramnil spomine na dnevno dogajanje. Vir: osebni arhiv
Zapisovanje dnevnika je pomagalo, da sem ohranil spomine na vsakodnevno dogajanje. Vir: osebni arhiv

Naredil sem tudi zapestnice prijateljstva, kar ni nekaj pretirano pomembnega, vendar so moj najljubši spomin na tam preživet čas. Tako zelo mi je bilo všeč, da sem nanje dodal modre, rdeče in bele elemente.

Nimam najboljšega spomina, zato sem vsak dan zapisal dogodke v majhno knjižico, ki smo jo naredili. To mi je pomagalo, da sem si dneve bolje zapomnil. Res bi moral voditi dnevnik …

Ker je bilo manj digitalnih motnj, sem veliko risal. Vir: osebni arhiv
Ker je bilo manj digitalnih motenj, sem veliko risal. Vir: osebni arhiv

Ko rečem veliko, mislim zelo veliko, ker sem napolnil polovico zvezka.

Lahko bi še veliko povedal, ampak to so stvari, ki so najbolj izstopale … in da ne pozabim: jedel sem izjemno dobro juho.

Na splošno odlična izkušnja, ki bi jo ponovil, ocena: 10/10.

Tavi Ray Samara, Oxbridge College, Združeno kraljestvo

***

Želiš deliti svojo zgodbo z nami? Piši nam na urednistvo@casoris.si. Z veseljem jo bomo prebrali in objavili.

Podprite Časoris ozka pasica Časko

Časoris

V Časorisu s svojimi zapisi in razmišljanji gostujejo tudi otroci, učitelji, ravnatelji, strokovnjaki in starši.
V prispevkih je zapisano njihovo mnenje, ki ne izraža nujno stališč uredništva.

Vprašanje tedna

Podprite Časoris

Pomagajte nam ohraniti Časoris.
Brez vas ni nas.

SMS

Pošljite sms Casoris5 na 1919 in darujte 5 evrov.

ali

SMS

Pomagate nam lahko tudi na druge načine: z rednim mesečnim nakazilom, z bančno kartico ali prek PayPala.