Svetovni dan kulturne raznolikosti za dialog in razvoj

Zakaj je ta praznik za nas, na OŠ Livada tako pomemben?

Zato, ker na našo šolo hodijo učenci iz veliko različnih držav. Uspešno krmarimo med različnimi jeziki, kulturami, navadami, običaji, verami, ki se pri nas nenehno srečujejo in prepletajo, so del našega vsakdana in smo na to ZELO PONOSNI.

V nadaljevanju vam bomo predstavili naša razmišljanja o tem, kaj je kulturna raznolikost, kako lahko predstavimo svojo kulturo in spoznamo drugo, zakaj smo mi uspešni v naši raznolikosti in zakaj je himna naše šole TO SMO MI tako srčna, iskrena in resnična …

To smo mi

(Mateja D. Herman in Marjeta Bilban)

Učenje dejavnosti pa šport nas vse krepi,

enaki, različni smo tu, pogumni in brez strahu,

na šoli poznamo se vsi, prijazni, navihani,

topla srca naša, to smo mi.

Vedno živela misel bo na Livadi,

šege različne mi imamo radi,

drugačnost, le-ta vse nas okrepi,

to smo mi, naj misel poleti.

Ali ste slišali o naši Livadi že vsi,

iz različnih držav smo prišli, Slovenija tukaj smo mi,

na šoli poznamo se vsi, smo strpni, prijateljski,

topla srca naša, to smo mi.

Vedno živela misel bo na Livadi,

šege različne mi imamo radi,

drugačnost, le-ta vse nas okrepi,

to smo mi, naj misel poleti.

Filip Šobak Ožbolt (1. a) je skupaj z očetom Klemnom iz tetrapakov in kartonastih škatel izdelal maketo Etnografskega muzeja in napisal, da z obiskom Etnografskega muzeja lahko spoznamo kulturo enega naroda.

Učenci 3. b razreda so med šolanjem na daljavo obravnavali slikanico Drugačen. Med ostalim so ugotavljali, v čem vse se lahko ljudje med seboj razlikujemo, po čem se oni razlikujejo od svojih bližnjih, prijateljev ali sošolcev in kaj jih sploh dela drugačne. Zanimive poglede, predloge in ideje so učenci poslali po elektronski pošti učiteljici Marjeti Bilban.

Selmir Skenderović (3. b) o drugačnosti razmišlja tako:

»Ljudje pozabljamo vrednote, ki so ključnega pomena in rešitev iz samote,« in nam vsem svetuje: »Deli naprej radost in predvsem spoštovanje, ker na koncu smo vsi samo ljudje, ki živimo za svoje sanje.« Poslal je tudi risbo. Pripisal je tudi, da jo je risal tri dni in da je na njo zelo ponosen.

Tarik Begić (3. b) nam je zaupal svojo ganljivo zgodbo o tem, kako je on občutil drugačnost na lastni koži.

Moja priča

»Ja sam Tarik. Došao sam iz Bosne. U Sloveniji sam krenuo u 3. razred. Nisam poznavao nikog i nisam znao jezik. Bilo mi je puno teško i zbog toga sam plakao svako jutro u školskom hodniku. Osjećao sam se drugačije od drugih i mislio sam da oni mene ne vole i da im nije drago što im je došao drugar koji ne zna slovenski. Na početku školske godine nisam se baš sa svima odmah sprijateljio.

Moj najbolji drug je Selmir. Ja sam počeo učiti slovenski jezik i sad mi je puno lakše jer razumem učiteljicu i svoje školske drugare. Moja učiteljica je dobra i pažljiva prema meni i drugim učenicima.«

Suana Pandžić (3. b) se želi naučiti znakovnega jezika, da bi se lahko pogovarjala z gluhimi, ker ne želi, da se oni zaradi tega počutijo drugačni. Napisala je tudi čudovito pesmico.

Abdusamed Zorić (3. b) pravi, da je drugačnost naš dar, na katerega moramo biti ponosni, da je »vsak od nas svet zase, čudovit drugačen in lep«.

David Petrović (3. b) dodaja: »Smo veliki in majhni, veseli in debeli, pokončni in igrivi, veseli nagajivi.«

Tudi Dijana Hadžić (3. b) misli, da je najbolj pomembno, da smo veseli. Zapisala je še: »Če si drugačen, ne pomeni, da si lačen. Tudi ne napačen. Tudi drugačen rad hodi v kino in se ima s prijatelji fino. Lahko si črn, rumen ali bel, važno je, da si vesel.«

Amila Nuhanović (2. a) je čudovito ilustrirala otroško veselje.

Dino Murtić (3. b) tudi pravi, da nas drugačnost bogati, in »ker smo različni, lahko pomagamo eni drugim v težavah«.

Emelina Topčić (3. b) je dobila idejo, da če si drugačen in imaš zaradi tega težave, poiščeš nekoga, ki je tudi drugačen, ker se bosta mogoče lažje razumela med sabo. Bravo! 🙂

Suani Salkić (3. b) ni všeč, da ljudi včasih ocenjujemo po videzu. Želi si, da »modro razmišljamo«, in pravi, da »smo vsi junaki« na svoj način.

Tian Fatić Vinčić (3. b) tudi vero vidi enotno in pravi, »samo eden bog je na tem svetu« ne glede na to, da »eni ljudje rečejo svojemu bogu – bog, spet drugi rečejo alah, tretji rečejo šiva«, in dodaja, da se »vsi moramo spoštovati med sabo«.

Sara Dizdarević (3. b) želi veliko drugačnih okrog sebe.

Ajna Mulalić (3. b)

Aneja Ajkić (3. b)

Sestri Pećanin, Minela (2. a) in Amina (8. b), sta z ilustracijami predstavili, kako vidita OŠ Livada.

Aleksandra Alex Gorshkova (9. b) je strnila svoje misli o kulturi in njeni pomembnosti za vse nas, ne glede na to, od kod smo.

»Življenje v družbi je nemogoče brez vsakdanjih stikov in srečanj, zato so vsi odnosi odvisni od tega, kako se ljudje obnašajo in se med seboj povezujejo. Pomembni so človeški odnosi in komunikacijske veščine.

Beseda kultura ima veliko pomenov. Ena najpogostejših razlag se nanaša na duhovne in materialne dosežke človeštva.

Obstaja veliko vrst kulture. Na primer, ljudska kultura, elitna kultura itd. Vse so tesno povezane. Narodna ali nacionalna kultura predstavlja navade ljudi. To so vsakdanje življenje in običaji določene skupine ljudi. Elitna kultura je dobro razvita in večplastna. To je odnos do umetnosti, arhitekture, gledališča, glasbe, literature. Priljubljena ali popularna kultura ljudem določa standarde, kaj jim je všeč. To je še posebej značilno za mlade.

Vse vrste kulture predvidevajo določene standarde vedenja ali pravil v družbi. Vendar bi ena stvar morala biti značilna za vse ljudi. To je VLJUDNOST. Želela bi, da je najpomembnejši simbol katerekoli kulture.

Vljudnost je tisto, kar bi morali razvijati na vseh področjih življenja. Na primer, na cesti vedno pozdraviti ljudi, ki jih poznamo, zaželeti prijatelju lep dan, ponuditi mesto starejšim osebam … to vse je VLJUDNOST, ki bi nas morala spremljati vsak dan.«

Učenci 4. a in 4. b razreda so posneli FILM ob svetovnem dnevu kulturne raznolikosti za dialog in razvoj.

OŠ Livada sporoča – vsak človek je osebnost zase, s svojim mišljenjem, različnimi interesi in zmožnostmi. Vsak ima pravico, da je to, kar je. Nenehno se učimo o drugačnosti, živimo in spoštujemo drugačnost in tako preizkušamo svoje vrednote, prioritete in prepričanja, učimo se iz razlik med nami in poskušamo biti tolerantni do vseh.

»Vedno živela misel bo na Livadi,

šege različne mi imamo radi,

drugačnost, le-ta vse nas okrepi,

to smo mi, naj misel poleti.«

Sladjana Jović Mićković, mag. prof., multiplikatorka projekta SIMS