Lidl SlovenijaZavržena hrana je težava, s katero se danes ukvarja ves svet. Skrbi nas dejstvo, da več kot polovica zavržene hrane nastane v naših domačih gospodinjstvih, zato moramo tukaj nekaj narediti.
Hrana namreč ne sme biti odpadek, ampak dobrina, ki se je razveselimo, saj nam daje moč za življenje.
V podjetju Lidl Slovenija smo zato skupaj s programom Ekošola zasnovali prvi Slovenski dan brez zavržene hrane. Posamezniki, družine, podjetja in vsi, ki se zavedajo, kako velik ekološki, socialni, ekonomski, moralni in globalni izziv je zavržena hrana, smo se združili ter z različnimi aktivnostmi ozaveščali in prispevali k rešitvi problema.
Dan brez zavržene hrane bo postal stalnica slovenskega koledarja
Slovenski dan brez zavržene hrane bomo odslej praznovali vsako leto 24. aprila. Ta dan bo namenjen pogovoru, izobraževanju in iskanju rešitev za manj odvržene hrane v vsakdanjem življenju.
Lahko ga izkoristimo, da premislimo o uporabi hrane v naši družini in se dogovorimo za pravila, ki nam bodo pomagala zmanjšati količino odvržene hrane.
Dan brez zavržene hrane bodo vsako leto spremljale različne izobraževalne in praktične aktivnosti, namenjene različnim generacijam. Le skupaj lahko prispevamo k boljšemu svetu z manj zavržene hrane.
Zgodbe brez zavržene hrane za navdih
V okviru Slovenskega dne brez zavržene hrane so nastale tudi pravljice, ki vsaka na svojevrsten, edinstven način nagovarja problematiko zavržene hrane.
Preberite nekaj izsekov, za celotne zgodbe pa obiščite našo spletno stran Ustvarimo boljši svet – dan brez zavržene hrane. Naj vam bodo v navdih!
Na naši pici jemo, kar je ostalo
avtorja: Rassel Šavron in Erika Rebula
»V kotu naše kuhinje imamo kar velik hladilnik. Na njegovih vratih visi cela tapiserija naših risbic in pisanih napisov. Med temi izstopajo v mavričnih barvah: HRANA NI ZA SMETI! NE TRATI HRANE! In še napis: NA NAŠI PICI JEMO, KAR JE OSTALO! Prav ta bizarni stavek, ki ga je oblikovala moja starejša sestra, je meni in moji družini odprl oči v svet zavržene hrane. Ko je na našem jedilniku napovedana pica, vsak od nas že ve, kaj ga čaka. Takrat postanemo kot nekaki škrati, pravzaprav hišni varuhi hrane. Vklopimo spomin in odgovornost. Pri delu si pomagamo in se čutimo med seboj povezani.«
Kruhek Stanko in njegovo sporočilo
avtorji: Katarina in Hana Trpčević, Maks Dobovšek
»Ste kupili preveč kruha? Zamrznite ga in kasneje odtalite! Ne veste, kam s starim kruhom? Naredite cmoke, pizza kruhke ali pa drobtine – z veseljem vam pomagam z napotki. Je kruh že preveč suh? Lahko ga še bolj posušite in kokošim podarite!«
avtorica: Nika Kuzma
»Včasih se niti ne zavedamo, kaj lahko košček zavržene hrane pomeni za nekoga, ki si je ne more privoščiti. Dandanes ljudje brezglavo kupujemo hrano, ki je nato ne pojemo ali pa nanjo pozabimo. Veliko hrane pristane v smeteh, namesto da bi jo pojedli ljudje, ki zanjo nimajo denarja. Hrana ni za tjavendan, zato se potrudimo zavreči čim manj hrane – tako bomo skupaj ustvarili boljši svet.«
Podjetje Lidl Slovenija skupaj z društvom Ekologi brez meja začenja izvajati tudi pilotni projekt Hrana svoje mesto najde za celostno preprečevanje in zmanjševanje količin zavržene hrane na ravni lokalnih skupnosti. V občini Škofja Loka bodo pripravili konkretne predloge in aktivnosti, kako zmanjšati količine zavržene hrane in občane ozaveščati o problematiki.
***
Vsebine o projektu Hrana ni za tjavendan pripravljamo v sodelovanju z Lidlom Slovenija. Več informacij o projektu je na voljo na spletni strani Boljši svet.
Časoris
Mateja
