Pogovarjala sva se z avtorico romana S tem boste morala živeti, mag. Lucijo Zajc, profesorico slovenskega jezika in književnosti ter diplomirano novinarko, ki opravlja delo šolske knjižničarke.
Njen prvenec je izšel pri založbi Primus. K pisanju jo je spodbudila že pokojna psihiatrinja dr. Mojca Močnik Bučar.
Njeno delo je primerno tudi za biblioterapevtsko obravnavo, saj nam omogoča vpogled v globino duše glavne osebe, Larise. Ta se spopada z lovkami hude, klinične depresije.
Že kot najstnici ji je hudo zbolela mama in kasneje umrla. Prav tako pa se mora soočiti še z neuspelimi ljubezenskimi razmerji in izgubljenimi poklicnimi sanjami.
Povedala nama je več o odločitvi za pisanje knjige in duševnem zdravju nasploh.
Kako bi primerjali duševno zdravje otrok nekoč in danes?

Danes so otroci veliko bolj razvajeni kot povojne generacije, saj imajo precej boljše pogoje za življenje.
Ne glede na to se veliko otrok sooča z duševno stisko. Zlasti po koronavirusnem času, ki so ga zaradi izolacije in s tem pomanjkanja družabnih stikov najbolj občutili otroci in mladostniki. To se kaže v povečanju njihovih duševnih stisk in travm.
Opažam, da so se ljudje, ne samo otroci, med epidemijo oddaljili drug od drugega. Zato sem prepričana, da je potrebnega še veliko dela na tem področju. Predvsem pri vzpostavljanju medsebojnih človeških vezi.
Mlade generacije so priklenjene na digitalni, vzporedni svet, kar prinaša veliko nekemičnih odvisnosti.
Ljudje postajamo bolj zaprti v lastne svetove z digitalnimi napravami, manjka nam človeški stik. Včasih so se otroci zunaj igrali, danes je tega bolj malo. Vsi so raje na družbenih omrežjih. Pogrešam analogne čase.

Zakaj ste se odločili, da napišete roman?
Lahko bi rekla, da sem v to knjigo dala del sebe, svoje doživljanje, kako sem se soočila z izgubami in travmami, ki so dosegle višek s tem, da sem zbolela za reaktivno depresijo.
Gre za izpovedni roman. Nekaj let nazaj mi je že pokojna psihiatrinja dejala, naj napišem knjigo, da bom s tem ljudem lahko pomagala pri spopadanju s težko klinično depresijo.
Knjiga olajša razumevanje in potek bolezni ter nakaže upanje, da se tudi iz takšnega labirinta lahko pride. A potrebnega je dosti dela na sebi in ne smemo se prepustiti ugodju temine.
Ponuja uvid v notranje dogajanje, v globino duše, ki se spopada z depresijo.
Kako se je danes soočati z depresijo za razliko od takrat?
Depresija je danes v porastu. Zelo veliko mladostnikov, prav tako odraslih, se sooča z njo. Danes se o tem zelo veliko govori, včasih pa je depresija veljala za nekakšen tabu in stigmo.
V družbi se obravnava na drugačen, bolj sprejemljiv način, zato mladi dandanes lažje prosijo za pomoč.
Mislim, da se z depresijo soočajo bolj ženske kot moški, saj slednji bolj potlačijo čustva ter rešujejo težave na drugačne načine, na primer z uživanjem drog ali alkohola.

Kaj lahko otroci in mladi odnesejo iz vaše zgodbe?
Starši in mladostniki morajo biti zavezniki drug drugemu, starši ne smejo pritiskati na mlade. Vsako enko se lahko popravi in vsekakor ta ne sme biti razlog za pritisk na otroka.
Bolj pomembno je, da so naši otroci živi in zdravi, telesno in psihično. Včasih moramo svoje cilje tudi spremeniti zaradi okoliščin, a še vedno smo lahko zadovoljni.
Starševski in šolski pritiski lahko povzročijo hudo stisko in začetek depresije. Če pride do tega, morajo mladi vedeti, da vedno obstaja rešitev. Treba je zbrati fizično in psihično moč ter se pobrati.

V času hude klinične depresije nisem mogla vstati iz postelje. Nikakor naj ne razmišljajo o samopoškodovanju, saj to ni pravi način.
Obstaja veliko strokovnjakov na tem področju. Lahko pa jim pomaga tudi pogovor z nekom, ki je sam šel skozi to, prav tako starši, prijatelji …
Za trenutke, ki nam grejejo srce še dolga leta, se splača živeti, da jih bomo nekoč lahko delili z našimi zanamci.
Leon Jeseničnik in Jernej Jerman, 4. letnik, Srednja strojna in kemijska šola, Šolski center Ljubljana
Kam po pomoč? V hudi duševni stiski ali ko te prevevajo samomorilne misli, lahko pomoč poiščeš na: 112 – Center za obveščanje (za takojšnjo nujno pomoč) 116 123 – Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (24 ur/dan) 116 111 – TOM telefon otrok in mladostnikov (med 12. in 22. uro) 01 520 99 00 – Klic v duševni stiski (med 19. in 7. uro zjutraj) To sem jaz – spletna stran za mlade www.zivziv.si – spletna stran za odrasle v stiski, bližnje, tiste, ki hočejo pomagati, žalujoče in medije Knjižica Kam in kako po pomoč v duševni stiski
Slovarček
Biblioterapevtska obravnava je obravnava bralnega gradiva v terapevtske namene.
Klinična depresija je znana kot velika depresija. Vključuje vsaj pet simptomov, ki trajajo dva tedna ali dlje. To so lahko občutki žalosti, praznine, ničvrednosti, brezupnosti in krivde.
Reaktivna depresija je znana kot situacijska depresija. Običajno jo sproži nek zunanji dejavnik, stresen življenjski dogodek: izguba bližnje osebe ali službe, finančne ali zdravstvene težave.
Analogni časi so nasprotje digitalnih.
Temina je stanje ozračja, ko je odsotna svetloba; tema.
Tabu je nekaj, kar skrivamo oziroma prikrivamo in česar ne smemo obravnavati.
Stigma je družbena zaznamovanost zaradi drugačnosti, navadno neupravičena.
***
Želiš deliti svojo zgodbo z nami? Piši nam na urednistvo@casoris.si. Z veseljem jo bomo prebrali in objavili.
