Prejšnje šolsko leto sem postala dijakinja ambasadorka programa Šola ambasadorka Evropskega parlamenta (EPAS) na Prvi riječki hrvatski gimnaziji na Reki na Hrvaškem.
Program omogoča vsem mladim, da pridobijo spretnosti, potrebne za spreminjanje sveta na bolje.
Poleg učenja o Evropskem parlamentu smo sodelovali z drugimi dijaki šole in organizirali dejavnosti, ki so nam pomagale razviti timsko delo, medsebojno komunikacijo, reševanje problemov, odprtost, kritično mišljenje in empatijo, tako imenovane mehke veščine.
Z veseljem sem sodelovala pri vseh aktivnostih, a prostovoljstvo ima v mojem srcu posebno mesto.
Februarja sem skupaj z drugimi dijaki ambasadorji sodelovala v zbiralni akciji za žrtve potresov v Turčiji in Siriji.

Za Reški islamski center smo na šoli zbrali več kot 500 evrov. Ta je denar posredoval organizacijam, ki so pomagale žrtvam potresov.
Bila sem ganjena in odločila sem se, da bom v prihodnosti tudi sama pomagala organizirati dobrodelno akcijo.

Predlagala sem, da ob svetovnem dnevu Downovega sindroma v sodelovanju s tremi drugimi srednjimi šolami organiziramo zbiralno akcijo za Center za vzgojo in izobraževanje Juraj Bonaći v Sinju.
Marca smo z dijaki ambasadorji obiskali vse razrede na šoli ter učencem in profesorjem obrazložili namen zbiralne akcije in jih povabili, naj prispevajo en evro.
Ob koncu šolskega dne smo bili presrečni, saj je bila škatla za prispevke skoraj pretežka, da bi jo lahko nosili.
Ko sem kasneje izvedela, da je vsem štirim srednjim šolam skupaj uspelo zbrati 1000 evrov, sem ostala brez besed.
Program EPAS mi je omogočil, da sem lahko pomagala drugim, in tega sem res vesela.
Čeprav se zbiralna akcija, ki sem jo pomagala organizirati, na prvi pogled zdi majhna, je prispevala k sprejemanju drugačnih in njihovi integraciji v družbo.
S programom sem pridobila in se naučila uporabljati številne t. i. mehke veščine, kot so prepoznavanje problemov, iskanje ustrezne rešitve in kar je najpomembneje – biti empatičen do tistih v stiski.
