Prehod med osnovno in srednjo šolo je kar šok. Še posebej, če se kar čez noč preseliš v drug kraj, stran od svojih domačih.
Da bi se z novimi sošolci čim prej spoznali in povezali, je Gimnazija Poljane organizirala spoznavni tabor za vse prve letnike.
Tako smo se po dveh tednih šolanja iz Ljubljane odpeljali na Pokljuko. Spoznavni tabor, kot že samo ime pove, je namenjen spoznavanju in sklepanju prijateljstev. Nastanjeni smo bili v hotelu.
Na Pokljuki nas je presenetila nepričakovana septembrska ohladitev. Z desetih stopinj Celzija v Ljubljani smo prispeli na pet stopinj.
Ko smo vzeli svoje stvari z avtobusa in se namestili, so bile na vrsti spoznavne delavnice.
Ker sta na tabor odšla oba oddelka klasične gimnazije, smo dobili nalogo, da vsak razred zapiše izmišljeno zgodbo o taboru, himno, ustvari preživitveni komplet naše gimnazije, vizijo in izdela zastavo.
Naša zgodba je bila mešanica komedije in romantike. Govorila je o dveh osebah, ki sta si bili všeč.
Zaljubljencema nismo dali imen, ampak poslušalcem pustili prosto domišljijo.

Naša zastava je bila posebna. Na njej je bil naš razrednik z dvema stražarjema in, ker poučuje angleščino, niso smele manjkati angleške zadeve, kot so Big Ben, Londonsko oko, ocvrta krompirček in riba ter njihova zastava.
Razredna himna je govorila o raznolikosti našega razreda. Kako smo si drugačni, a smo vseeno enaki, ker: »MI SMO 1. A!«

Preživetveni komplet je komplet različnih stvari, ki naj bi nam in nam bodo pomagale preživeti štiri leta na gimnaziji. Na seznamu se je znašlo dvigalo, ker:
- ima šola preveč nadstropij,
- smo »lena generacija« in se nam ne da hoditi po stopnicah.
Seveda ne smeta manjkati zvezek in pisalo, da si bomo lahko zapisovali znanje. Nujna za preživetje je delujoča spletna učilnica. Z vizijo razreda pa smo imeli majčken spodrsljaj in smo jo izgubili. Se zgodi.

Predstavitve smo imeli zvečer ob tabornem ognju. A do večera nas je ločil še popoldan, ki je obetal veliko zabave. Na dnevnem redu je bil čas za bitko med razredoma.
Pomerili smo se v različnih igrah: hitri obroči, slepi piton, tri v vrsto, biatlonska pantomima, bomba, kocka sreče in več.
Bilo je izjemno napeto. Skoraj je že kazalo, da bo zmaga pripadla 1. b, a smo na koncu povedli 1. a in zmagali. To je bila napeta borba!
Predstavitvam ob tabornem ognju smo se smejali in si ploskali, kajti ustvariti vse to ni lahko. Po njih je sledila peka jabolk, penic in s’morov.
S’more je sendvič, narejen iz dveh piškotov, med katera stisnemo pečeno penico in stopljeno čokolado.
Naslednji dan je bil na programu štiriurni pohod na Blejsko kočo. Hladno je bilo, pihalo je, padal je dež. Presenetil nas je še sneg. Višje ko smo se vzpenjali, več ga je bilo.
Na takšno spremembo vremena nismo bili pripravljeni. Nekateri s seboj nismo imeli bunde in smo bili zato primorani obleči dodatne sloje oblačil, a nas je vseeno zeblo.

Ko smo se končno vrnili v hotel, je sledilo zaključno kosilo in nato pot v Ljubljano. Na poti smo prepevali, se pogovarjali in tudi spali, saj smo bili res izmučeni.
Na taboru smo se imeli odlično. Sošolke in sošolci so super, zelo smo se povezali in stkala so se nova prijateljstva.
Če bi imela možnost, bi ga prav gotovo ponovila.
Slovarček
Klasična gimnazija je vrsta gimnazije, kjer je v ospredju humanizem in družboslovje. Med obveznimi jeziki imajo latinščino (ali grščino).
