ČasorisV letošnjem šolskem letu imamo dodatne ure računalništva, saj smo del projekta Inovativna pedagogika 5.0.
V teh urah smo se učili programirati dva različna robota, oblikovali smo božične motive, v računalniški učilnici smo programirali v programu CodeMonkey …
Po počitnicah je k nam prišel gospod Ivan Kolenko iz podjetja Inovatio in nam podrobno predstavil svojega robota Photona.
Najprej nam je pokazal, kako ga sprogramiramo, da se lahko povežemo s tabličnim računalnikom.
S seboj je imel plakat s slovenskim zemljevidom, po katerem se je robot sprehajal, kot mu je ukazal.
Videli smo še, kako se lahko oglaša in kako spreminja barve oči in ušes.
Ko smo si ogledali njegovo delovanje, so nas učiteljice razdelile v štiri skupine po štiri ali pet učencev. Vsaka je dobila svoj tablični računalnik, s katerim je robotu dajala različne ukaze in naloge.
Najprej smo izdelali ovire za robota, nato se je med njimi sprehajal po učilnici. Potem smo mu spreminjali barve oči in ušes ter preizkusili, na kakšne načine se lahko oglaša. Učitelji so medtem preverjali, kako nam gre.
Učna ura se mi je zdela zahtevna, saj je izjemno težko sprogramirati robota. Všeč mi je bilo, da smo delali po skupinah, saj smo si tako lahko pomagali med seboj in se vzpodbujali.
Na koncu smo se gospodu Kolenku zahvalili, da nas je učil o delovanju robota. Vesela sem, da sem se naučila nekaj novega.
Neli Jeznik, 3. razred, Osnovna šola Muta
Na uri robotike sem užival in se veliko naučil
Komaj smo čakali, da se naučimo kaj novega o robotih. Celega robota nam je razkazal gospod Ivan Kolenko iz podjetja Inovatio. Tudi sami smo ga lahko preizkusili.
Ugotovili smo, da lahko oponaša glasove. Oponašati je znal kokoš, volka, račko, pujsa in še veliko drugih živali. Z zvokom je lahko povedal, kako se počuti.
Na primer, lahko je bil vesel, žalosten, jezen, sramežljiv … Nato smo se razvrstili v skupine po pet ali štiri in vsaka je dobila enega robota.
Moja skupina je pripeljala robota od umivalnika med mizami in stoli ter vse do vrat. Med potjo smo morali premagati veliko ovir. Super smo se imeli. Potem pa smo že kmalu morali vse skupaj pospraviti.
Naučili smo se robotiko oziroma programiranje in tudi, kako moramo sodelovati v skupini.
Na tabličnem računalniku smo lahko nadzorovali robota tako, da sta bila v programu narisana mreža s črtami in robotek.
S prstom si potegnil robota levo, desno, gor, dol in tako se je pravi robotek sprehajal po učilnici. Lahko smo spreminjali barvo lučk in različne zvoke.
Ura mi je bila še bolj všeč, kot si lahko mislite. Prinesla mi je veliko novega znanja in ekipnega sodelovanja. Bila mi je zelo všeč in sem se iz nje veliko naučil.
Najbolj mi je bilo všeč, ko sem si lahko sam izbral ekipo. Tako smo bili v skupini sami prijatelji.
Mate Vrečič, 3. razred, Osnovna šola Muta
***
Želiš deliti svojo zgodbo z nami? Piši nam na urednistvo@casoris.si. Z veseljem jo bomo prebrali in objavili.
Mateja
Sandra
