Šolstvo na Slovenskem in v kakšno šolo so hodile moje prednice

Ko smo ob koncu šolskega leta imeli predstavitve iz družbe, sem izbrala zgodovino šolstva, saj me je vedno zanimala.

Sošolcem se je tema zdela zelo zanimiva.

Med počitnicami pa me je zanimalo, v kakšno šolo so hodile moja prababica, babica in mama.

V 16. in 17. stoletju so se razvijale protestantske šole, kjer se je poučevalo v slovenščini. To je pomembno vplivalo na razvoj slovenskega jezika in kulture.

Za tem je v 18. stoletju avstrijska cesarica Marija Terezija izvedla številne šolske reforme, ki so pripeljale do uvedbe obveznega osnovnega šolstva za vse otroke, stare od šest do dvanajst let.

Moja prababica je šolo obiskovala po 2. svetovni vojni. Učili so jih le slovenščino, matematiko in zgodovino. Kasneje so dobili še športno vzgojo.

Da sem lahko kot deklica obiskovala šolo in pridobila znanje, mi je pomenilo vse.

Ana Rusjan, Gaiina prababica

Ko je prišla iz šole, se je preoblekla v popoldanska oblačila, pojedla kosilo in skupaj s sestrami pomila posodo. Sledilo je pospravljanje postelje, ki je morala biti izjemno natančno pospravljena.

Moja babica je v šoli pisala s peresom.

Peresa so učenci takrat polnili s črnilom, ki je bilo na vsaki šolski klopi. V petem razredu osemletke so dobili tuji jezik angleščino. V šestem razredu pa srbohrvaščino.

Ko je moja mama hodila v šolo, so imeli za likovno umetnost, športno vzgojo in glasbeno umetnost opisne ocene: manj uspešno, uspešno, zelo uspešno.

Učencem, ki so bili pri teh predmetih ocenjeni manj uspešno, se povprečje ni znižalo.

Pripoved mojih prednic pokaže, da je šolstvo res nekaj živega.

Meni so v moderni obliki pouka najbolj všeč šolska tekmovanja in šola v naravi, ko se na zabaven način učenci naučimo veliko novega.