So spol in odpadki povezani?

Ženske v povprečju živijo bolj okolju prijazno življenje kot moški. V primerjavi z njimi smetijo manj, pogosteje reciklirajo in pustijo za seboj manjši ogljični odtis.

Tako ženske kot moški menijo, da je takšno obnašanje ženstveno in se ga povezuje z lastnostmi oziroma vedenjem, kot so prijaznost, skrbnost, pasivnost, čustvenost ali nežnost. Torej nasprotje moškosti, ki se jo opisuje z oznakami, kot so vodstvenost, moč, pogum in samostojnost.

Toda v družbi se od dečkov in njihovih očetov pričakuje, da se bodo obnašali »po moško«. In da ne bi izpadli poženščeni ali homoseksualci, se moški raje odločajo za okolju neprijazna dejanja.

Spolne vloge vplivajo tudi na to, kdo opravlja gospodinjska opravila. Še vedno so zanje v bistveno večji meri zadolžene mame ali babice. Ena takih zadolžitev je upravljanje z odpadki.

V Forumu za enakopraven razvoj smo, s podporo Ministrstva za zunanje zadeve, preiskovali, kako so povezani spol in odpadki, in sicer v Albaniji.

Raziskava je potrdila že zapisano; pričakuje se, da bodo dom in prostovoljno čiščenje ulic opravile ženske. Toda, ko čiščenje v skupnosti postane priznana in pomembna dejavnost, se iz prostovoljne spremeni v plačljivo, za njeno izvajanje pa povečini zaposlijo moške.

Mame in babice pa naenkrat nimajo več veliko vpliva na to, kje in kako se zbirajo odpadki in ali se jih tudi reciklira.

Ženske v Albaniji se ponekod že povezujejo. Po dve ali tri posameznice zbirajo stara oblačila, jih popravijo ali spremenijo njihovo namembnost, nato pa jih prodajo.

Podobnih priložnosti je mnogo, na primer kvačkanje starih plastičnih vrečk v podstavke za kozarce ali sete za krožnike, izdelovanje torb in nahrbtnikov iz recikliranih materialov ali predelava odpadnega organskega materiala v pelete za kurjavo.

In kako je z upravljanjem odpadkov v Sloveniji?

Kako pa je pri tebi doma: kdo kuha, lika, pere in odnaša smeti?

Ana Kalin, Forum za enakopraven razvoj