Učenke in učenci OŠ Trbovlje, ki obiskujemo interesno dejavnost Špilčki pod mentorstvom učiteljice Alme Knaus, smo letos aprila na pobudo Društva TNM – Trbovlje Novomedijsko mesto začeli raziskovati pomen besede kumaratšaft.
Ideje so se kar vrstile druga za drugo. Zamislili smo si, da bi »mi kot otroci« posneli dokumentarni film o Trbovljah, v katerem bi predstavili preteklost mesta in ga povezali s sodobno tehnologijo.
Od ideje do končnega cilja pa je dolga pot.
Vsi sodelujoči smo se prvič soočili s takšnim izzivom.
Odličen projekt, ki smo si ga zamislili, smo uspešno izpeljali do konca.
Učenke in učenci smo o snemanju povedali:
Snemanje filma mi je bilo nekaj novega. Občutki so bili na začetku mešani. Bilo me je kar precej strah, nakar pa mi je moja učiteljica Alma pri tem pomagala in mi vlila pogum. Na snemanju je bilo super. Odigrali smo prizor, si ga ogledali in se nasmejali. Takšno izkušnjo bi z veseljem ponovila.
Sara Muratović, 8. a
»Skiro sem rinila v Prometejev hrib. Ne priporočam. Zelo pa so mi bile zanimive stare kolonije,« je opisala Ela Rajh iz 9. a. »Zelo zanimiva izkušnja. Všeč mi je bil dialog z robotko Evo in vsa robotika – DDT-LAB,« je pripomnil Vasja Čede Bohorč iz 7. a.

Snemanje je bilo carsko, odkrili smo veliko novih stvari, majhne, skrite kotičke Trbovelj. Naučil sem se veliko novega. V laboratoriju so me navdušile računalniške naprave in virtualni svet.
Mark Milar, 9. a
»Snemanje je bilo zabavno, prej sploh nisem vedel, da obstajajo te stvari. Zanimiva so mi bila stara rudarska naselja in res nora dogodivščina,« je poudaril Mark Strgaršek iz 9. a. »V resnici vsega tega sploh nismo vedeli,« je dodala Mia Smrekar iz 9. c.
Všeč mi je bilo sproščeno vzdušje med snemanjem. Velik del naših stranskih vlog je bil improviziran. Zelo sem uživala v Katapultu, ko smo slikali z mislimi, vozili letala in spoznali robotko Evo, ki je tudi junakinja v filmu. Izredno prijetna izkušnja, iz katere sem se veliko naučila. Prej sploh nisem vedela, kdo je Prometej.
Ajda Glavač, 9. c
»S starim atom sva našla še delujočo štirno,« je omenil Matic Sivko iz 8. b. »Skakali smo z veliko kolebnico,« je povedal Aljaž Karmuzel iz 4. b. »Med snemanjem sem izgubil mlečni zob,« pa je potarnal Enej Zidar iz 4. b.
Zelo zanimivo, velika razlika med gledališčem in filmom. Film je vedno enak, v gledališču pa je vsaka izvedba malce drugačna. Rudarsko stanovanje je bilo veliko premajhno za toliko ljudi.
Tita Ranzinger, 9. a
»Strah me je bilo drona, ki je snemal nad nami,« je priznala Ela Izlakar iz 2. b.
»Snemanje je bilo zabavno,« je ocenil Matic Rajovec iz 2. b. »Super je bilo, pa še veliko smo se vozili z rolerji,« je omenila Ula Erker iz 3. a.
»Vozili smo se s skiroji, bilo mi je všeč,« je pripomnil Urh Erker iz 3. a.
»Pred DDT smo se vozili s skiroji in rolerji ter si pogledali mozaik o življenju rudarjev,« je povedala Tiva Požun iz 3. a.
»Zelo zanimivo, všeč pa mi je bilo v rovu – 4. dritl. V rovu je bilo res, kot da smo v pravi jami, bilo je črno in umazano,« je dejala Kim Uštar iz 6. a.
Učenke in učenci OŠ Trbovlje ter učiteljice Julija Jerman, Alma Knaus in Vlasta Bartolj
***
Želiš deliti svojo zgodbo z nami? Piši nam na urednik@casoris.si. Z veseljem jo bomo prebrali in objavili.